Cilj projekta Amaze je izdelati satelit iz enega kosa kovine. Foto: Nemški vesoljski center
Cilj projekta Amaze je izdelati satelit iz enega kosa kovine. Foto: Nemški vesoljski center
Evropska vesoljska agencija
Projekt Amaze koordinira Evropska vesoljska agencija. Foto: EPA

Evropska vesoljska agencija želi zmanjšati stroške, obenem pa vesoljsko industrijo narediti bolj zeleno, zato v sodelovanju z 28 znanstvenimi ustanovami in podjetji iz več evropskih držav (med njimi so tudi Airbus, Astrium, Norsk Titanium, univerza Cranfield, EADS in Culhamov center za fuzijsko energijo) pripravlja projekt Amaze, katerega cilj je razviti tehnologijo za cenejšo in enostavnejšo izdelavo kovinskih predmetov.

Prednost bodo imeli rezervni deli in kovinske komponente za letala, rakete, avtomobile, satelite itd., ki jih je zaradi zahteve po veliki natančnosti težje izdelati s klasičnim ulivanjem kovin. Dodatna prednost "tiskanja" kovinskih izdelkov iz volframovih zlitin je tudi v tem, da so izdelki iz te kovine lažji, obenem pa podobno ali še vzdržljivejši od izdelkov iz drugih podobnih kovin, a redkih in zato občutno dražjih kovin, kot so titan, vanadij in tantal.

20 milijard evrov vreden projekt
Na torkovi predstavitvi 20 milijard evrov vrednega projekta Amaze v londonskem muzeju znanosti so tako znanstveniki pokazali, da lahko volframove zlitine prenesejo temperaturo, višjo od 3.000 stopinj Celzija, kar pomeni, da bi izdelke iz tega materiala lahko uporabljali tudi v jedrski industriji (pri zlivanju atomskih jeder) ali pa jih uporabili pri izdelavi raket.

"Najti želimo način, kako izdelati najboljše kovinske predmete, ki jih sicer sploh ne bi mogli narediti," je za BBC pojasnil vodja ESA-jevega raziskovalnega oddelka za nove materiale in energijo. Princip izdelave takih "3D-tiskalnikov" je podoben postopkom, ki tečejo v fuzijskem reaktorju Iter, zato bo postopek (ko ga izpopolnijo) zares revolucionaren, saj bo "odprl vrata komercialni jedrski fuziji".

Prve tovarne že "tiskajo" do dva metra velike dele za letala
Vseevropski projekt počasi že dobiva obliko, saj v Franciji, Nemčiji, Italiji, na Norveškem in v Veliki Britaniji že odpirajo prve tovarne za množično proizvodnjo tovrstnih izdelkov. Raziskovalci so v okviru projekta Amaze že iznašli način, kako "natisniti" do dva metra velike sestavne dele letal.

Cenejše, kakovostnejše, enostavnejše, bolj zeleno
Proizvodnja izdelkov z ulivanjem je precej dražja tudi zato, ker se veliko (dragocenega) osnovnega materiala pri predelavi oz. obdelavi "izgubi", 3D-tiskanje pa ne proizvede niti grama odpada, pojasnjujejo strokovnjaki. "Če želiš izdelati proizvod, težak en kilogram, za to porabiš en kilogram materiala in ne 20," poudarja strokovnjak ESE Franco Ongaro, pri tem pa izpostavlja še eno prednost "tiskanja" kovinskih izdelkov - izdelani so v enem kosu, brez varjenja in ukrivljanja, kar pomeni, da so močnejši in lažji, poleg tega pa je izdelava hitrejša in cenejša.

"Naš končni cilj je izdelati satelit v enem kosu. En kos kovine, ki ga ni treba ukriviti ali variti," pojasnjuje David Jarvis in dodaja, da bo to pomenilo okoli pol manj stroškov pri izdelovanju oz. "milijone evrov" prihranka.

Velika težava je poroznost izdelkov
A na poti do tega cilja morajo, piše BBC, preskočiti še kar nekaj preprek. "Zelo pogosta težava je poroznost - majhni mehurčki zraka v izdelku. Problematično je tudi grobo površje izdelkov," je priznal Jarvis in dodal, da jim bo vse to uspelo izpopolniti le, če bodo strokovnjaki z različnih področij - vesolja, fuzije, aeronavtike - sodelovali in izmenjevali znanje.