Znanost in tehnologija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 5.0 od 15 glasov Ocenite to novico!
Pojav reciklaže celic je izjemno težko opazovati. Foto: Reuters
Ohsumi je profesor na tokijskem Institutu za tehnologijo. Foto: Reuters

Dodaj v

Nobelova nagrada za medicino za odkritje recikliranja celic

Nagrajenec postal Japonec Jošinori Ohsumi
3. oktober 2016 ob 12:21
Stockholm - MMC RTV SLO, STA

Nobelova nagrada za medicino gre letos v roke Japoncu Jošinoriju Ohsumi za "odkritja mehanizma avtofagije, temeljnega procesa za razgradnjo in recikliranje delov celice", je sporočil švedski Institut Karolinska.

Beseda "avtofagija" izvira iz grških besed "avto", kar pomeni "sam oz. sebe" in fagein, kar pomeni "jesti". Tako avtofagija pomeni "jesti samega sebe". Koncept avtofagije se je pojavil v 60. letih, ko so znanstveniki prvič opazovali, kako lahko celica uniči svoje lastne dele, ko jih obda z membrano in na ta način oblikuje nekakšen mešiček, ki ga potem pošlje v "reciklažo" v lizosom, kjer se razgradi.

Ta pojav je bilo zelo težko opazovati in proučevati, zato je bilo dotlej tudi zelo malo znanega o tem. Vse do odličnih eksperimentov Jošinorija Ohsumija, ki je uporabil navaden pekovski kvas za identifikacijo genov, ki so potrebni za avtofagijo. Zatem je na tem primeru razjasnil mehanizem avtofagije v kvasovkah in pokazal, da podobni mehanizmi potekajo tudi v človeških celicah.

Slovesnost bo 10. decembra
Ohsumijeva odkritja so vodila v nova razumevanja mehanizmov, kako celica reciklira svojo lastno vsebino. Odprle so se poti do razumevanja pomena avtofagije za številne fiziološke procese, na primer prilagoditev na pomanjkanje hrane ali pa odziv na okužbo. Mutacije v genih za avtofagijo lahko povzročijo bolezni, procesi avtofagije pa so pomembni tudi v številnih bolezenskih stanjih, npr. pri raku ali nevroloških boleznih, so utemeljili na institutu ob današnji objavi letošnjega Nobelovega nagrajenca za medicino.

Ohsumi se je rodil leta 1945 v Fukuoki na Japonskem. Leta 1974 je doktoriral na univerzi v Tokiu, nato tri leta deloval na Rockefellerjevi univerzi v New Yorku, potem pa leta 1988 v Tokiu ustanovil lastno raziskovalno skupino. Od leta 2009 je tudi profesor na tokijskem Institutu za tehnologijo.

Nobelove nagrade podeljujejo od leta 1901 iz sklada, ki ga je ustanovil švedski industrialec in izumitelj dinamita Alfred Nobel. Dobitniki bodo nagrade, vredne po osem milijonov švedskih kron oz. 831.000 evrov, prejeli na slovesnosti 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti.

K. S.
Prijavi napako
Komentarji
pašeresje
# 03.10.2016 ob 16:29
mb128

Zanimiva alternativa matičnim celicam.

?

Najbrž si prebral le naslov.
Ki pa je rahlo zavajujoč.

Gre za recikliranje celičnih delov znotraj celice, ne pa za reciklažo celotne celice, celica se ne dediferencira v neko pluripotentno "matično" celico, ko se enkrat specializira (diferencira)...ampak le ekonomično prebavi lastne dele, ko jih ne rabi več, da dobi gradnike za druge organele.
robijezakon
# 03.10.2016 ob 20:01
@mb128

Mogoce sem malo povrsno napisal. Z avtofagijo takega živca ne bi mogli na novo ustvariti, ker je bil že uničen, med tem ko bi z transformacijo matičnih celic lahko tak živec ustvarili na novo, tudi če je bil že uničen. :)
robijezakon
# 03.10.2016 ob 19:34
Pa se tole. Clanek ne povdari dovolj dejstva, da bi se ta tehnologija naj uporabljala predvsem pri razumevanju genetskega odzadja apoptoze pri rakavih obolenjih, oblikah demence, nekaterih avtoimunskih bolezni..., s cimer bi lahko pripomogli vsaj k omilitvi pripadajocih simptomov.
robijezakon
# 03.10.2016 ob 19:26
@mb12

Razumem kaj hoces povedat, pa vendarle tole ne more biti alternativa maticnim celicam. Vzamiva za primer neko travmaticno poskodbo pri kateri pride do prekinitve zivca in posledicne paralize dolocenega dela telesa. V takem primeru ti nobena obnova (kolikor je pac tu je, saj vecino avtofagocitoznih procesov predstavljajo odsluzeni presnovni produkti in tujki) ne bo pomagala. Z maticnimi celiciami pa bi (ko z njimi uspemo priti tako dalec) teoreticno obnovili zivec in pozdravili paralizo.
gkrosl
# 05.10.2016 ob 15:19
mb128

# 03.10.2016 ob 20:20
Prijavi neprimerno vsebino Ja robijezakon. Vendar salamander "zna" "pričarati" "nazaj" že izgubljen/uničen ud in matične celice, kolikor sem razumel vsaj jaz, s tem nimajo nobene zveze!


Narobe si razumel.
gkrosl
# 05.10.2016 ob 15:18
mb128
Njihov edini namen je transformacija.


To ni res.
QUENDI
# 05.10.2016 ob 11:22
....v bistvu osnovi avopopravilni sistem organizma.....če ga še farmacija upošteva ne bo več usodnih stranskih učinkov....seveda ne bo ker odpade vseživljenjska potencirana uporaba zdravil......
dr Strangelove
# 04.10.2016 ob 21:15
@mb128

V knjigah Molecular biology of the cell (Alberts in ostali) in Lehninger Principles of Biochemistry boš našel več o tej tem. Poleg tega so dobro opisani delovanje celic in biokemični procesi v celicah.
mb128
# 03.10.2016 ob 14:51
Zanimiva alternativa matičnim celicam. Čestitke!
mb128
# 03.10.2016 ob 19:37
robijezakon
Ja imaš prav. A vendar si navedel POŠKODBO/UNIČENJE. Torej, pri uničenju ni kaj za obnovit oz. vsaj zaenkrat tega telo ne zna a medicina se že spogleduje z salamanderjevo čudežno sposobnostjo. Kolikor sem to sposobnost razumel vsaj jaz tukaj ne gre za matične celice. A se motim robijezakon?
mb128
# 03.10.2016 ob 20:20
Ja robijezakon. Vendar salamander "zna" "pričarati" "nazaj" že izgubljen/uničen ud in matične celice, kolikor sem razumel vsaj jaz, s tem nimajo nobene zveze!
Sicer pa gre pri salamanderju za nekaj čisto tretjega. Še kako se zavedam, da pri uničenju ni kaj za pojest!
Mimogrede, a medicina ve že vsaj približno kako bi matični celici ukazala, da se transformira npr. v srčno? Brez tega je vse skupaj en velik larifari veš robijezakon.
Glede "uporniških" celic pa samo tole. Le kaj ima s tem ribosom, a za "uporniške" celice ni "kriv" nek antigen, ki ga človek ima ali pa tudi ne?
Mar hoče članek povedati, da je "uporniška" celica de facto mutacija?! Če je temu tako potem so glede tistega antigena, vsaj po moje, povsem vsekali mimo!
mb128
# 03.10.2016 ob 17:13
pašerasje
Ta način ko/če ga bomo obvladali bo zanimiva alternativa matičnim celicam zato ker tukaj gre za obnovo medtem ko gre pri matičnih celicah za transformacijo. Skratka z obema postopkoma dejansko dosežemo isti cilj, cilj pa je zdrava, mlada, poplnoma funkcionalna celica.
Smatram, da ti popolnoma narobe razumeš pomen matičnih celic. Matične celice so edine celice v človeškem telesu, ki same po sebi telesu/organizmu ne nudijo nobene potpore hkrati pa telesu/organizmu ne škodujejo. Njihov edini namen je transformacija. Konkretno, tukaj se spremeni samo celični nukleus.
Pri opisanem primeru v članku pa se nukleus deloma ali pa celo v celoti obnovi/reciklira.
Npr. Matična celica➡transformacija nukleusa➡npr. srčna celica
srčna celca➡obnova/reciklaža dela oz. celotnega nukleusa➡ srčna celica delnim oz. v celoti obnovljenim nukleusom
Skratka v obeh primerih je, čeprav sta postopka različna, cilj (skoraj) enak.
Kazalo