Žeblja, za katera Jacobovici trdi, da je bil z njima na križ pribit Jezus, sta razstavljena na oddelku za anatomijo in antropologijo na univerzi v Tel Avivu. Foto: Reuters
Žeblja, za katera Jacobovici trdi, da je bil z njima na križ pribit Jezus, sta razstavljena na oddelku za anatomijo in antropologijo na univerzi v Tel Avivu. Foto: Reuters
Jezus Kristus
Slika v jami v Betlehemu, za katero kristjani verjamejo, da je tam Devica Marija rodila Jezusa. Foto: EPA

Simcha Jacobovici, dolgoletni preiskovalec, je s svojim filmom, ki ga je pripravil po treh letih raziskovanja, še pred predvajanjem dvignil veliko prahu. Nekatere Jacobovicijeve trditve temeljijo na empiričnih podatkih, druge pa so bolj ali manj ugibanja.

Sam pojasnjuje, da film prinaša najboljše arheološke dokaze do zdaj, da sta omenjena žeblja tista, s katerima je bil na križ pribit Jezus. Toda znanstveniki, pri katerih so Reutersovi novinarji preverjali odkritje, so to označili za lase privlečeno, nekateri pa celo označili za prevaro.

Nekatere relikvije razglašene za lažne, druge so postale svete
Skozi zgodovino so bile "odkrite" številne relikvije, med drugim tudi žeblji, ki naj bi bili povezani z Jezusovim križanjem. Nekatere so bile označene za lažne, druge pa so postale svete. Jacobovici je debate o pristnosti svojih odkritji razvnemal že v preteklosti, ko je trdil, da je odkril Jezusovo grobnico, za tokratno najdbo pa vztraja, da jo lahko umestimo v zgodovinski in arheološki kontekst.

Film se začenja z obiskom groba v antičnem Jeruzalemu, ki so ga odkrili leta 1990 in za katerega predvidevajo, da je pripadal judovskemu visokemu duhovniku Kajfi, ki je po zapisih v Novi zavezi vodil sojenje Jezusu. Grob so odkrili med gradbenimi deli na vznožju hriba, ki leži nekaj kilometrov južno do starega mesta.

Kajfas ima v evangelijih osrednjo vlogo, saj naj bi bil on tisti, ki je Jezusa poslal Rimljanom in v smrt. Omenjena žeblja sta bila najdena v grobnici, eden na tleh, drugi pa v kostnici. Film pripoveduje, da sta kmalu po odkritju skrivnostno izginila.

Po 20 letih žeblja odkril v laboratoriju
Jacobovici ju je nato odkril v laboratoriju v Tel Avivu, pri antropologu, ki je strokovnjak za stare kosti. Odgovora na vprašanje, ali gre za ista žeblja, ki ju je poškodovala rja, in ali je bilo njuno izginotje zarota ali le logistični spodrsljaj, film ne ponuja. Avtor v filmu pokaže le, zakaj bi ta dva žeblja lahko bila uporabljena pri križanju Jezusa. Tovrstna oblika kaznovanja pred 2.000 leti ni bila neobičajna.

V ustanovi The Israel Antiquities Authority, ki nadzoruje izkopavanja v Jeruzalemu, so se na film odzvali z besedami, da nikoli ni bilo brez kančka dvoma dokazano, da grob pripada Kajfi in da žeblje pogosto najdejo v grobnicah. Dodali so, da je Jacobovici zagotovo nadarjen režiser, ki je ustvaril zanimiv film z resničnim arheološkim najdiščem v ospredju, a interpretacija, ki jo je zgradil okoli najdbe, nima nobene podlage v arheoloških odkritjih ali raziskavah.