Enceladusov premer meri približno 500 kilometrov v premer in je eden najsvetlejših teles v osončju. Foto: EPA
Enceladusov premer meri približno 500 kilometrov v premer in je eden najsvetlejših teles v osončju. Foto: EPA
Cassini, ki sicer preučuje Saturn in njegove lune na skupni ameriško-evropski misiji, se je v sredo Enceladusu približal na nekaj več kot 48 kilometrov. Foto: EPA

Nasa težave ne zna popolnoma razložiti, prišla pa je v precej neprimernem času, saj Cassinijeva naprava za analizo delcev v dveh urah, kolikor je trajal polet mimo lune Enceladus, ni uspela zbrati potrebnih delcev. Namen letenja mimo lune je bil ugotoviti specifično težo, velikost, sestavo in hitrost delcev na luninem južnem polu. Med preletom je inštrument preklopil na drugo različico programske opreme, ki bi morala omogočiti boljšo sposobnost za pregled delcev.

Bob Mitchell, upravljavec programov na Cassiniju, je dejal, da plovilu v dveh urah ni uspelo izvesti procesa, ki traja minuto dolgo, čeprav so pred tem skrbno preizkusili programsko opremo in ne vedo, zakaj ni delovala. Preostalim štirim napravam za spremljanje površja in delcev na plovilu tako ni uspelo pridobiti vseh potrebnih podatkov, ki bi pripomogli k natančnejšim izsledkom raziskave.

Cassini od lune oddaljen 48 kilometrov
Cassini, ki sicer preučuje Saturn in njegove lune na skupni ameriško-evropski misiji, se je v sredo Enceladusu približal na nekaj več kot 48 kilometrov. Prvič je Cassini zaznal gejzirje leta 2005, ko je luno preletel z 51.000 kilometri na uro, omenjeni prelet, ki se ni povsem posrečil, pa je prvi od štirih letos.

Saturn ima sicer okoli 60 lun, Enceladus pa velja za eno najbolj zanimivih teles v osončju, predvsem po zaslugi gejzirjev, ki brizgajo skozi razpoke v površini na južnem polu in pošiljajo material okoli 800 kilometrov v vesolje s hitrostjo skoraj 1.500 kilometrov na uro.

Enceladus eno najsvetleših teles v osončju
Enceladusov premer meri približno 500 kilometrov v premer in je eden najsvetlejših teles v osončju. Obdan z ledom namreč odbije skoraj vso sončno svetlobo, ki posveti vanj. Nekateri znanstveniki menijo, da vroča voda teče pod površino in prihaja na površje v obliki pare. Prisotnost vode na luni pa povečuje verjetnost, da so na luni primerni pogoji za razvoj življenja, morda določene oblike mikroorganizmov. Posnetki in podatki, ki jih je zbrala Nasa, kažejo, da je severni pol lune precej starejši in bolj razbrazdan s kraterji različnih velikosti kot južna hemisfera.

A. M.