Računalniki so kot obdelovalci informacij dolgo potrebovali, da so v igrah začeli konkurirati ljudem. Enostavne, denimo križce in krožce, so resda zlomili že v drugi polovici prejšnjega stoletja, a do bolj zapletenih, kot je šah, so bila potrebna dolga desetletja. Pa tudi po šahu je bil premor kar dolg.

Le v zadnjih nekaj letih pa smo priča pravemu plazu, mali revoluciji. V računalništvo so uspešno prišle simulacije nevronskih omrežij, torej računalniki, ki strojno ali programsko poskušajo posnemati vzorec delovanja možganov. Kaže, da so inženirji s tem zadeli v polno, saj so začele druga za drugo padati še najtežje miselne igre. Tiste, ki so veljale za trdnjavo človeštva.

Ko je lani Googlov AlphaGo premagal prvaka Leeja Sedola v izjemno zapleteni igri GO, zmaga ni bila velika le zato, ker je niso pričakovali. Dosežek je bil poseben, ker se je računalnik igre priučil sam.
Strategije na nepopolnih informacijah
Zdaj je padel še poker (v preprostejši različici). Tudi v tem primeru je računalnik samouk. Pomembno je to, da se je izuril v igri, kjer so informacije nepopolne. Pri šahu ali goju igralci vidijo celotno igralno polje in figure, pri pokru pa je skritost kart bistvena. V takšnem okolju ni dovolj podatkov, da bi zanesljivo naračunali najboljšo odločitev.
Ljudje se v svojem življenju s tem redno srečujemo in enkrat bolje, drugič slabše rešujemo s pomočjo intuicije. Očitno nepopolnost za digitalno pamet ni več prepreka. Uči se tako hitro in neutrudno, da prej ali slej dospe do možnosti, ki so kljub pomankljivi informacijski podlagi najprimernejše.

Zmagovalni Libratus
Program Libratus ameriške univerze Carnegie Mellon je v okviru turnirja BrainsVsAI 20 dni igral proti štirim visoko rangiranim igralcem pokra Heads-Up No-Limit Texas Hold'em in jih vse premagal. Zelo prepričljivo, je za MMC komentiral Luka "LukaSteel" Kovač, profesionalec v igranju pokra, znan tudi po članstvu v sloviti ekipi PokerStars Online Pro. Libratus je namreč dobil 14 t. i. big blindov na 100 iger, kar je izjemen rezultat.

Z Libratusom so se pomerili Dong Kim, Jason Les, Jimmy Chou in Daniel McAulay. En izmed njih je med naboljšimi petimi igralci te vrste pokra na svetu, drugi so nekje med dvajsetimi na svetu, tako da bi nedvomno lahko dobili tudi tri še boljše tekmovalce. Toda Kovač je prepričan, da bi zmagovalec ostal nespremenjen tudi s smetano smetane.

Libratus je imel na koncu za 1,7 milijona dolarjev več žetonov. Prednost pa ni bila posledica sreče, temveč znanja, so sporočili s Carnegie Mellon. Faktor naključja so premagovali z več orodji, denimo z velikostjo vzorca: opravili so kar 120.000 iger.

Manjši hendikep za možgane
Kovač je poudaril, da so organizatorji dogodka šli računalniku nekoliko na roko. Morda zato, da bi računalnik nekoliko uravnotežili z nasprotnimi možgani, saj je do zdaj vedno izgubljal. Na zadnjem takšnem tekmovanju leta 2015 je program Claudico, prav tako ustvarjen na univerzi Carnegie Mellon in svetovni prvak med programi, izgubil. Tudi letošnji Libratus je imel precej težav. Včasih je za posamezno potezo mlel tudi minuto ali dve, kar je zelo počasi, je poudaril sogovornik. Pri spletnem pokru so igralci navadno omejeni na deset do petnajst sekund. Nadalje se je po vsaki odigrani roki stanje žetonov vrnilo na začetek, kar je zmanjšalo kompleksnost. V "pravi" igri se stanje ne resetira.
Predvsem pa je Libratusu na roko šla neutrudnost. Računalniku se sposobnosti skozi ure in dneve niso krnile, igralcem pa. Kot so poudarili v videoposnetku po dogodku, človek lahko deluje pri polni, najboljši zmogljivosti le omejeno število ur na dan. Pa če ugotovi, da mu ne gre in da je padel v psihološki začaran krog, lahko vedno vzame odmor ali pa preneha in bitke nadaljuje drugi dan. Tukaj ni bilo premorov. 11 ur na dan so nenehno igrali, kar je nedvomno vplivalo na ostrino misli.

"Če igraš proti človeku in izgubiš, se lahko ustaviš. Lahko si vzameš odmor. Tukaj pa smo se morali vsak dan znova prikazati in 11 ur dobivati udarec za udarcem. Z vidika čustev je to precej drugačna izkušnja, še posebej, če nisi ravno vajen pogosto izgubljati," je v videu povedal Jason Les. A v isti sapi je poudaril, da utrujenost na koncu ni bila ključna – ni pomenila razlike med zmago in porazom.
Manj zapletena različica pokra
"Olajševalna okoliščina", če ji lahko tako rečemo, je bila tudi izbira različice pokra. Vprašanje je, kako bi se Libratus izkazal v kakšnem drugem tipu Texas Hold'em , kjer je lahko pri mizi tudi devet igralcev. Heads-Up No-Limit se igra ena na ena, kar zelo zmanjša količino mogočih kombinacij. "Če dodaš samo še enega, je to že igra treh, kar sicer ne ravno potencira števila dogodkov, ga pa zelo poveča," je pojasnil LukaSteel. Z vsakim dodatnim igralcem ali faktorjem bi kompleksnost hitro zrasla do točke, ki bi jo Libratus le stežka premlel. "Če bi imeli igro devetih igralcev, bi bilo lahko vse popolnoma drugače. In če bi dodajali še druge parametre, kot so denimo različno stanje žetonov, denarne nagrade glede na položaj, pa nagrade za izločenega igralca itd., bi se drevo odločanja tako zelo razvejilo, da niti superračunalniki tega ne bi mogli več obdelati," je ponazoril.

To pa ne pomeni, da druge različice pokra ne bodo padle. Dovolj "neosvojljivih trdnjav" človeštva smo že videli pasti. Le vprašanje let je, kdaj bodo padle še preostale. "Poker je pač igra matematike in računalniki so boljši v računanju," je povedal Kovač.

Če smo natančni, je računalnik drugo različico pokra že zavojeval. Na Univerzi v Alberti so ustvarili bota Cepheusa, ki se je naučil skoraj popoln način igranja Heads-Up Limit Texas Hold'em, dosežek pa objavili v reviji Science. Kdor želi, se lahko s Cepheusom pomeri tukaj.
Videti vzorce v nepreglednem morju
Libratusu ni bilo treba ustvariti popolne igre, torej situacije, v katerem je nepremagljiv oziroma kjer lahko nasprotnik doseže največ neodločeno (remi). Človek je namreč v vsakem primeru slabši. Le z analizo zares velikih številk oziroma ogromnih baz podatkov se je moral dokopati do vzorcev, ki zagotavljajo čim višjo verjetnost zmage. Vzorcev, ki jih človek s svojimi omejitvami ne more. Tudi Googlov AlphaGo je podobno storil za igro go.

Oba sta se do nepremagljivih veščin prebila z učenjem. Libratusa programerji niso preprogramirali, kaj mora storiti v določenih situacijah. Le seznanili so ga z osnovnimi pravili in ga pustili, da je s tisoče milijard iger, ki jih odigral sam proti sebi, ugotovil, katere strategije so najprimernejše. Libratus je samouk, ki mu ni para med možgani – in mu nikoli več ne bo.

Za svet pokra je pomembno to, da Libratus pred soočenjem ni imel dostopa do predhodnih iger svojih nasprotnikov. Tako ni mogel vnaprej vedeti, kako so ravnali v določenih situacijah. Njihove igralne osebnosti je spoznaval zgolj skozi igro, tako kot je četverica spoznavala njega. Prvo polovico soočenja, torej do 60.000 odigranih partijah, je bila človeška stran še vedno v rahli prednosti, a zatem so začeli vse huje izgubljati. Obe strani sta opazovali druga drugo, analizirali in se prilagajali. Očitno je Libratus to počel precej učinkoviteje.

Očitno se je Libratus naučil učinkovito blefirati, torej pretvarjati se, da ima precej boljše karte. "Tale bot ne samo blefira. Jebeno blefira. Gangster do poda," je komentiral Jimmy Chou.

Odpravljanje lastnih šibkosti
Na Carnegie Mellonu so poudarili, da Libratusa niso zastavili tako, da bi iskal šibkosti pri nasprotnikih; nanje se ni osredinjal. Vsak večer po končanih soočenjih je analiziral lastne šibke točke, iskal napake v svojem ravnanju in jih odpravljal. Naslednji dan se je vrnil močnejši. Tako so mu igralci od začetka še lahko nastavljali pasti in bili pri tem dokaj uspešni, a po polovici iger jim je streliva očitno začelo zmanjkovati. Vse bolj so se soočali s trdnim računskim zidom.

Tudi rešitve, s katerimi je Libratus prihajal na dan, so marsikaterega strokovnjaka pripravile do praskanja po glavi. "Vprašanje je, ali smo vsa ta leta preučevanja pokra sploh prišli do pravih taktik. Ko sem spremljal te dvoboje, je Libratus vlekel neke ... ne bom rekel čudne poteze, ampak silno nenavadne, zanimive, kakršnih nismo vajeni. Marsikdo se zdaj sprašuje, ali je strategija, ki trenutno velja za najboljšo, sploh pravilna. Če nas je računalnik tako premagal, očitno ni," je komentiral slovenski pokeraš.

Srednje zmogljiv superračunalnik
Poudariti je treba, da je Libratus program - in ne računalnik. Deloval je na superračunalniku Bridges, izdelanem na Pittsburgh Supercomputing Centru. Bridges je 7.250-krat hitrejši od dobrega, sodobnega prenosnika in se ponaša z 274 terabajti pomnilka, kar je primerljivo z nekje 17.500 prenosniki. Obenem ta superračunalnik ni ravno najzmogljivejši na svetu, do smetane bi moral svojo računsko moč tudi postoteriti.
To pomeni dvoje.

Prvič, Bridges ni niti približno najbolj zmogljiv računalnik in zmogljivost programov, kakršen je Libratus, sploh še ni do konca izkoriščen.

Kdo bo še igral, če je računalnik boljši
Drugič, ni pričakovati, da se bodo na spletu zdaj pojavila poplava Libratusovih klonov in od človeških igralcev pobirala denar. Bridges, denimo, stane približbo 10 milijonov dolarjev in tudi največje kriminalne združbe ne bodo šle postavljat svojih. Spletni poker za zdaj ostaja kraj, kjer lahko igralci v dobri veri testirajo svoje sposobnosti in brusijo znanje, je poudaril Kovač. "Ne pričakujem nekih pretresljivih dogodkov, večina ne ravno dela panike," je izjavil.

To pa spet ne pomeni, da doba vse zmogljivejših botov, torej računalniških programov, ki sami igrajo spletni poker, ne prihaja. "Boti že ta trenutek obstajajo, ne zatiskajmo si oči," je povedal. Večinoma delujejo na običajnih osebnih računalnikih in niso ravno napredni, posledično tudi ne posebej zmogljivi. Največ se jih najde v igrah z zelo nizkimi stavami, na t. i. mikrolimitih, kjer zaslužijo kvečjemu nekaj dolarjev na dan. Poleg tega se ponudniki spletnega pokra bojujejo proti njim in jih odstranjujejo. Tudi ob pomoči skupnosti igralcev, ki nelojalno konkurenco redno prijavlja – če jih kot take pravilno prepozna. Kovač, tudi administrator ene takšne slovenske skupnosti (PokerPro), priporoča uporabo bolje obiskanih, višje rangiranih ponudnikov, saj so tam načeloma v boju proti botom najbolj uspešni.

Ko bo bot premagal povprečnega igralca
Toda motivacija je denar, tega se v pokru obrača veliko in ni dvoma, da bodo avtorji botov posegali po vse boljši strojni opremi in programju. Tudi uporaba samoučečih je vprašanje časa. "Še največji problem bo, ko bodo ti boti premagali povprečneže. Mene botov ni strah, ampak za prihodnost to ni dobro. Nekateri iščejo celo načine, kako jih uvesti v živi poker, denimo s projekcijami na očala ozaljšane resničnosti," je izjavil.

Napovedal je, da bodo vse druge , tudi najzahtevnejše različice pokra pod pritiskom umetne inteligence "padle" nekje v desetih letih. A je poudaril: ta trenutek in še nekaj let v svetu spletnega pokra ni pričakovati posebnih težav zaradi botov.
Problematičen je že - in vedno bolj bo - še en vidik. Kombinacija bota in igralca proti drugim človeškim igralcem. Tega se na spletu ne da zaznati.

Druga področja
Za človeštvo je še pomembnejše vprašanje, kdaj bo UI od možganov učinkovitejši pri reševanju drugih problemov. Poslovne odločitve, zdravstvene diagnoze, iskanje zdravil ... vse to in še več so področja, kjer bo samučeča umetna pamet nekoč verjetno presegla skupke nevronov. Nedvomno bo to pripeljalo do velikih sprememb v družbi; kakšnih, si lahko danes poskušajo predstavljati futurologi, dejansko stanje bo razkrila le prihodnost. Za zdaj izkušnja iz šaha kaže, da človeška pamet kljub vsemu ne bo redundantna. Na turnirjih, ki jih je vpeljal znani šahist Gari Kasparov, je kombinacija človeka in umetne pameti praviloma premagala drugo stran, ki jo je predstavljal zgolj računalnik ali zgolj človek. Iz tega je mogoče sklepati, da bo UI v prihodnosti prinesel neslutene koristi državam, podjetjem ali posameznikom, ki jo bodo uporabljala; in daleč zadaj bodo ostali tisti, ki se je bodo odpovedali. Povedano drugače: kdor ne bo vstopil na vlak umetne inteligence, bo v večnem, vse večjem zaostanku.

Poker v Sloveniji
Kovač je za konec opozoril na težave, ki jih pokru v Sloveniji povzroča zakonodaja. "V Sloveniji je status pokra na najnižji mogoči točki." Zaradi priprave nove zakonodaje na področju iger na srečo so se nekatere največje tuje strani julija lani popolnoma umaknile iz države. Tako se spletnega pokra ne da igrati na nekaj najpomembnejših platformah. V Sloveniji zdaj na poteze vladajočih čakajo že več kot pol leta v "zamrznjenem" stanju, medtem ko so na Češkem težave razrešili v enem mesecu, je bil kritičen Kovač. "Marsikateri pokeraš v Sloveniji je zdaj na prisilnem dopustu," je povedal CoreySteel. Tudi on. Čeprav se mu je uspelo uvrstiti v elitno ekipo PokerStars Pro, od "famoznega 4. julija" ni več.