Znanost in tehnologija

Poudarki

  • AlphaGo, samoučeča se simulacija nevronskih omrežij
  • Dosežku navkljub UI še vedno izjemno omejena
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 48 glasov Ocenite to novico!
AlphaGo in Lee Sedol
Svetovni prvak Lee Sedol je moral priznati premoč programu AlphaGo, ki se je takorekoč sam priučil izjemno obsežne in zahtevne igre go. Foto: Reuters
GO
Strokovnjaki so do zdaj ocenjevali, da bi lahko računalnik go izmojstril šele v desetih letih od zdaj. Na fotografiji igralna površina s "kamenčki". Foto: Goban1
       Včasih smo utrujeni, včasih smo pod pritiskom želje po zmagi. Program pa ni tak. Zelo je močan in stabilen, kot zid.       
 Fan Hui, Nature
šahovnica
Pri šahu je možnih kombinacij manj, zato je metoda surove računske sile uporabnejša kot pri igri go. Foto: BoBo
nevron, možgani
Možgani so za človeške potrebe izjemno prilagodljiv in učinkovit aparat procesiranja informacij, njihove hrambe in sprejemanja odločitev. Računalnik, ki bi jih lahko prekašal po vsej plejadi opravil, najbrž še zelo dolgo ne bo obstajal. Foto: freedigitalphotos.net
SYNAPSE
Se pa proizvajalci strojne opreme, denimo IBM, trudijo ustvariti čipe, ki delovanje možganov posnemajo. Za zdaj jim uspeva, a v majhnem obsegu. Čip Truenorth ima v sebi nekaj tisoč "kvazinevronov", v možganih pa jih je v povprečju od 80 do 90 milijard. Foto: IBM
VIDEO
AlphaGo premagal človeka

Dodaj v

Umetna inteligenca do velike zmage nad človeškim umom v igri GO

Uspeh podjetja Google DeepMind
12. marec 2016 ob 05:19,
zadnji poseg: 12. marec 2016 ob 09:28
Ljubljana - MMC RTV SLO

Računalniški program AlphaGo je še tretjič zapored premagal enega najboljših igralcev vseh časov v igri go. Dosežek je še toliko večji, ker se je program igre priučil praktično sam.

Digitalni program in človek sta se pred očmi zainteresiranega sveta soočila v hotelu sredi prestolnice Južne Koreje, Seulu. Ker je AlphaGo dobil tudi tretji dvoboj od predvidenih petih, je že osvojil nagrado Google DeepMind v višini milijona dolarjev.

Program AlphaGo ima podporo osebja podjetja Google DeepMind in računsko moč Googlove infrastrukture za oblačne storitve, prvak v igri go Lee Sedol pa najbrž čez 90 milijard nevronov v možganih. Oboje je bilo v dvoboju temeljito na preizkušnji, saj sta svoje zmogljivosti uporabljala pri izzivu, kjer je možnih več kot 10170 različnih iger - več kot pri šahu in več, kot naj bi bilo atomov v vidnem vesolju.

Zmaga AlphaGo je eden večjih prebojev v zgodovini razvoja umetne inteligence (UI), saj deluje po nekaterih principih, ki so bili do zdaj v skoraj izključni domeni živih bitij.

Osnove igre go
(delo Go zveze Slovenije)


Ena zadnjih "trdnjav"
Večina drugih miselnih iger je že padla. Križce in krožce so "zlomili" že v drugi polovici prejšnjega stoletja in zdaj popolne igre na njih izvajajo celo DNK-računalniki. IBM-ova Globoka modrina (Deep Blue) je šahovskega prvaka Garija Kasparova ugnala pred skoraj 20 leti, Watson istega podjetja pa v znanem kvizu Jeopardy. Dama je padla še prej. Primerov je preveč za naštevanje. Go, tisočletja stara azijska igra izjemne kompleksnosti in globine, pa je bila do zdaj ena zadnjih trdnjav, kjer računalnik še ni bil uspešen. Največji poznavalci tako na področju računalništva kot same igre so sicer domnevali, da se bo to nekoč zgodilo, toda nikakor ne prej kot v kakšnem desetletju.

Go je namreč igra, kjer zaradi ogromne količine različnih možnosti veliko pomenita intuicija in psihologija. Kot so, denimo, zapisali pri Go zvezi Slovenije: "Kljub preprostosti osnovnih pravil - vsak otrok se je sposoben naučiti osnov goja v eni uri - lahko igra postane tudi zelo zapletena in prav neizmerne možnosti različnih razpletov so tiste, ki dajejo goju čar še po štirih tisočletjih."

Računalnik za zdaj premočan
Toda računalnik je - presenetljivo - napredoval precej hitreje. Lee in AlphaGo sta v sredo in četrtek odigrala dve igri od načrtovanih petih in obe je dobil digitalnež, so sporočili iz Googla, lastnika DeepMinda od leta 2014. Z zmago v tretji rundi je program postal uradni zmagovalec, ne glede na izid naslednjih v nedeljo in torek.

Lee Sedol je bil pred soočenjem prepričan, da bo sam odnesel milijonsko nagrado z rezultatom kar pet proti nič. Toda že po prvem krogu, ki ga je bil prisiljen predati, presenečenja ni skrival, po drugem pa je ostal "brez besed", je poročal britanski BBC. Kot eden najboljših igralcev goja vseh časov je ugotovil, da je program izpeljal "skoraj popolno igro".

Lee je kot eno izmed težav, s katerimi se je spoprijel, izpostavil tudi pomanjkanje fizične prisotnosti nasprotnika, saj si ni mogel pomagati s psihologijo, pogledi in telesno govorico, ki izkušenim očem lahko razkrije marsikaj (ali celo namenoma vara).

Demis Hassabis, soustanovitelj DeepMinda, je na Twitterju dosežek primerjal s pristankom na Mesecu.

To sicer ni bila prva zmaga računalnika nad homo sapiensom v tej igri. DeepMindov skupek kode je že konec lanskega leta premagal evropskega prvaka Fana Huija, kar so iz podjetja skupaj z znanstvenim pojasnilom, kako koda deluje, javno razglasili januarja letos. Toda Hui je uvrščen več kakovostnih razredov (danov) nižje kot Lee. Prvega profesionalca je pred leti ugnal program Crazy Stone, ampak človek je začel s hendikepom (zaostankom), za raznovrstne neznalce ali začetnike pa so bili že zdavnaj preveč tudi desetletja stari simulatorji UI-ja.

Kaj umetna inteligenca počne
Go se igra na kvadratni plošči 19 krat 19 (šah jih ima osem krat osem polj). Na površino nasprotnika uvrščata svoje kamenčke, vsak v svoji barvi, s čimer osvajata teren, s tem pa točke; ali pa z obkrožanjem drug drugemu odstranjujeta koščke. Iz poteze v potezo količina možnosti skokovito narašča, tako hitro, da gola računska moč ne zadostuje za določitev najboljše poti. Na neki točki bi jih bilo toliko, da bi še tako močan skupek procesorjev začel računati v nedogled.

Tudi pri šahu je tako, a tam se partije navadno končajo po okoli 40 potezah. Šahovski DeepBlue se je zato lahko večinoma zanašal na statistično iskanje najboljših potez s pomočjo procesorske surove moči (a ne le zgolj na to).

Poleg tega so modreževo programje do zadnje črke napisali programerji ob budnem očesu šahovskih strokovnjakov. Sami so poskušali predvideti čim več mogočih situacij in izpiliti ravnanje v njih.

Po drugi strani najboljše možnosti AlphaGo spočetka išče sam. Je simulacija nevronskih omrežij v možganih, ki delujejo s pomočjo vzpostavljanja medsebojnih povezav. Pravzaprav je le za ščepec prirejena izvedenka DeepMindove osnovne kode, ki se je sposobna učiti v katerem koli okolju, potrebuje le osnovna pravila in točkovnik, nato trike in taktike pili sama. Do zdaj je izmojstrila številne računalniške igre, resda jih večina izhaja iz preprostih konzol prejšnjega stoletja, a pri marsikateri ji je že uspelo v kozji rog ugnati najboljše človeške ljubitelje.


Igre go se je naučila tako, da je - opremljena s pravili in nekaj osnovnimi programskimi usmeritvami - najprej preučila 30 milijonov položajev iz dostopnih spletnih dvobojev. Nato je v 50 za mišjo dlako različnih izvedenkah na prav toliko različnih napravah igrala sama proti sebi.

AlphaGo je tako počasi spoznaval, katere možnosti so na določeni točki in v določenem kontekstu boljše; katere so večkrat pripeljale do končne zmage. Neutrudno. Človek je na dan zmožen opraviti le omejeno število iger, medtem ko je program lahko izkušnje nabiral neprestano, dan in noč. In tudi surova moč ni kar za odmet - Google je zanj priskrbel zadosten del svoje zmogljive infrastrukture za oblačne storitve, kar je delovanje pohitrilo.

In kot kaže dogajanje v Seulu, se je tudi od zmage nad Evropejcem učinkovito uril. Uspel je izmojstriti odločanje v negotovih okoliščinah, kjer ni niti približno dovolj informacij za učinkovito odločanje. Podobno temu, s čimer se navadno soočajo poveljniki v vojnah.

UI še vedno v zibelki
Dejstvo, da je še tretja zmaga prinesla ogromen preboj v razvoju, še ne pomeni, da je umetna inteligenca prišla iz razvojne zibelke, ali pa da je človeštvo kjer koli blizu simulacije delovanja možganov.

AlphaGo je izid izjemnega napora ene največjih družb na svetu, ki je prinesel "zgolj" rešitev za eno samo, točno določeno situacijo. Ljudsko pamet prekaša na zelo omejenem področju. Spoznanj ni sposoben prenesti drugam po sistemu analogij - pri tem se možgani zelo dobro obnesejo - kakor tudi žepni kalkulator ni zares uporaben drugje kot v računstvu in geometriji.

Obenem je res, da se DeepMind precej razlikuje od dozdajšnjih poskusov po tem, da se z zelo široko zmožnostjo učenja lahko uri in preizkuša v zelo različnih okoljih (npr. Deep Blue je vekomaj priklenjen na šah). DeepMind je že napovedal uporabo v britanskem zdravstvu, pa tudi v trirasežni streljanki Doom. Pri tem ostaja presenetljivo, da se v nekaterih izjemno enostavnih okoljih, denimo stari igri Pac-Man, enostavno ni znašel.

Res je tudi, da so človeški možgani prav tako rešitev za situacijo, le biološkega izvora. So prikrojen mehanizem za reševanje problemov, s katerimi se soočamo ljudje, mehanizem, ki ga je skozi milijarde let razvoja življenja in v milijonih let razvoja človeške vrste izdelala (in ga še dopolnjuje) narava.

Kaj določa človeka in zavest
Številne veje znanosti že dolgo grizejo v vprašanje, ali je zavest nekaj, kar nastane v možganih iz živčnih signalov in kemičnih reakcij; ali pa je več kot le vsota sestavnih delov.

AlphaGo se v tem sotvarju zagotovo ne da enačiti z zavestjo, kaj šele s kakršno koli grozečo umetno inteligenco, pred katero strašijo veliki umi (Stephen Hawking in drugi). A ker temelji prav na osnovnem principu delovanja možganov, utegne biti prva lastovka. Pomladi sama ni prinesla, je pa morebiti njen kasnejši prihod naznanila. Morda bomo prav s simulacijami možganov, naj bo na programski način (DeepMind, Human Brain Project) ali pa celo strojniški (TrueNorth), naposled izvedeli, kaj zavest sploh je.

Al. Ma.
Prijavi napako
Komentarji
mlamat
# 12.03.2016 ob 06:09
Zanimivo je recimo to, da se tako optimisti kot pesimisti glede umetne inteligence v silicijevi dolini strinjajo, da bo ukinila večino delovnih mest.
Clovek
# 12.03.2016 ob 06:42
Nekaj vprašanj za futurologe na forumu:

* Če ne bo delovnih mest, komu bodo prodajali in koga bodo skubili za vzdrževanje svoje infrastrukture?
* Bodo politiki lahko farbali umetno inteligenco?
* Bo UTD rešil (in ohranil) nas reveže?
sammys
# 12.03.2016 ob 08:00
@Clovek: Tu ni debate, ali bo do tega prišlo, vendar kdaj bo prišlo. Človek že 15000 let aktivno deluje v smeri, da mora čim manj početi sam in da lahko s čim manj vložene energije zadosti svoje osnovne potrebe. Umetna inteligenca, robotizacija in digitalizacija bodo človeka osvobodile dela, v kolikor bomo zavili v pravo smer. Roboti bodo proizvajali več kot potrebujemo, le sistem moramo osnovati na način, da ne bo šel ves družbeni dohodek samo k lastnikom robotov. Samovozeči avtomobili bodo v kakšnem desetletju ali dveh dvignili brezposelnost v ZDA nad 20%, kar se ni zgodilo že od Velike depresije v 30ih, v Evropi bo podobno. In to samo od ene relativno preproste in v večini že dobro dodelane tehnologije, ki jo bodo izkoristila najbolj ravno podjetja, ki zaposlujejo veliko voznikov. To se bo zgodilo v kratkem, tako da to niti ni neka daljna prihodnost, na nas pa je, da družbo začnemo obračati v prihodnost s 6 urnim delovnikom in UTD-jem ter neko realno osnovo za deljenje dobrin robotizacije.
JUSTIN MYHEAD
# 12.03.2016 ob 08:46
ZDAJŠNJA SVETOVNA DRUŽBENA UREDITEV

En procent družbe ima moč, denar in oblast. Elita.

Deset procentov družbe direktno služi eliti in jih streže od spredaj in zadaj.
Deset procentov družbe eliti liže rit za boljši položaj ter razne bonitete.
Vsi preostali pa garajo in so izkoriščani zato, da ta elita še naprej uživa.

Naša družba je padla v zanko, iz katere se ne more izvleči.
A se je človeštvo vprašalo kaj bi si želeli naši potomci čez sto ali dvesto let ?
Želeli bi si čist planet z visoko razvito svobodno enakovredno in pravično družbo, ki ne pozna meja, podpira raznolikost in povezuje vse človeštvo v eno. Brez vojn, revščine, kriminala.
In kaj jim nudimo mi ljudje v 21. Stoletju ?
Prostovoljno suženjstvo enemu procentu človeštva. In seveda sporočilo v prihodnost:
Znajdite se sami potomci naši, mi v 21. stoletju skrbimo vsak za svojo rit, planet vam zastrupljamo, bulimo v telefon in nimamo časa niti za razmislek o vas. Moramo namreč garati za elito in to nas blazno veseli. Drugače ne bi niti znali živeti.
Clovek
# 12.03.2016 ob 07:00
Se srečata dva planeta, pa reče prvi: "Kako si kaj, dolgo se nisva videla?!"
"Slabo, slabo," vzdihuje drugi.
"Ja kaj te pa daje, ti zvezda peša?" sočustvuje prvi.
"Ah, to ne, ampak Homo sapiens sem staknil." potoži drugi.
"Uh, to sem pa slišal, da je lahko res hudo!" se drugi kar malo odmakne.
"Je varianta Homo sapiens sapiens ali Homo sapiens idaltu?" Očitno je bil prvi planet poznavalec.
"Ah, Idaltu je bil prav prijeten: sem in tja je kaj zakuril, to je bilo vse!" se spominja drugi. "Homo sapiens sapiens pa ni da ni, kaj vse mi dela."
"Ja, tisti je res brezobziren, kakor se ga spomnim. Ampak, saj ne traja dolgo. Ko se spet vidiva, boš zdrav!" ga še potolaži.
Matjaz
# 12.03.2016 ob 09:44
Že danes je veliko tehnološke brezposelnosti, v osnovi se to (velikokrat) skrije pod besedo ''
prekvalifikacija,'' kjer nastane ogromno težav, od ljudi se pričakuje nemogoče. Tekmovanje z robotom-dobesedno. V temelju, smo kultura, ki živi v 19/18 stoletju, ideologije (socializem, kapitalizem,..) temeljijo na delu - industrijski revoluciji, ki je temeljila na ustvarjanju novih delovnih mest, medtem ko računalniška/informacijska revolucija temelji na avtomatizaciji / osvobajanju ljudi od dela. To ustvarja temeljne težave, obstoječe ideologije temeljijo na miselnosti, da si moraš življenje zaslužit skozi delo. Že UTD koncpet predstavlja za veliko ljudi znanstveno fantastiko. Hkrati je strašenje z Skynet, računalniki bodo prevzeli nadzor,...(izhaja iz prepričanja, da bodo računalniki postali zavestni) odveč. Na primer, AlphaGo je toliko zavesten kot vaša beležnica v računalniku, pomeni 0. Pred 30 leti so (nekateri) bili prepričani, da bo računalnik katerega imate pred seboj, lahko imel zavest in vas uničil. Ali se vi bojite vašega računalnika? Raje se bojte kapitalizma, ki vas bo vrgel iz službe v trenutku, ko bo robot bolj poceni kot vi.
Clovek
# 12.03.2016 ob 09:26
@sammys: Res je, da delamo v to smer. Verjetno se tudi strinjava, da je blagostanje danes večje kot pred 20, 200, ali 2000 leti, in da ima vsak več, kot bi v primerljivi družbeni poziciji imel takrat. Smo zaradi tega srečnejši? Se bolje razumemo med sabo? Lažje sprejemamo svojo in drugih bolečino? Lažje najdemo svoje mesto v družbi? Smo bolj zadovoljni s sabo, partnerjem, sosedom, tujcem? Bolj z veseljem gradimo, se z večjo previdnostjo izogibamo rušenju?

Tehnologija divja.proti tehnološki singularnosti, nivo zavedanja o družbi, odgovornosti, vrednotah pa caplja za njo. Marsikdo na te stvari gleda kot na ovire, namesto da bi bile smernice, sidra, katerih obstoj in zanašanje na njih je zaznati tudi v vašem prispevku.

Kaj nam pomaga, če bo nek algoritem s pomočjo globokega učenja (deep learning) nekoč izračunal optimalni način, da prehrani vse človeštvo? Če mu ne bomo vgradili vrednot, se lahko, kot v Platonovi votlini ali Matrici, vsi znajdemo priklenjeni na infuzijo. Potrošnja energije za pridobivanje hrane je v taki situaciji minimalna.

Seveda pa jamranje ne bo pomagalo. Optimizem, ki veje iz tega, da nam je danes bolje kot nekoč, moramo vpeti v naša jadra in odriniti na široko in na globoko: učiti se, učiti se in učiti se velja še vedno, čeprav je samodržca, ki naj bi to izjavil, že davno obdelal zob časa. In učiti se ne le reševanja nalog, ki ga nas učijo v šoli, ampak predvsem razumevanja sveta okrog sebe, kateremu je šolsko znanje največ dobra podlaga.

Srečno!
sosman
# 12.03.2016 ob 09:51
Po drugi strani pa tak računalnik ne ve povedat kaj je na preprosti sliki. Do prave AI je še daaaaleč. Ne zaradi strojne opreme, ampak predvsem programske.
prim00z
# 12.03.2016 ob 07:52
Ko bomo za grozečo UI ki je šla na svoje izvedeli tudi navadni smrtniki, bo že zdavnaj prepozno...
Matjaz
# 12.03.2016 ob 10:34
@kobajagi7
Res je, v osnovi so to matematične rešitve. Sicer pa moraš poznati teorijo AI/jev (Artificial intelligence). Kot je napisano v članku, obstajata dve ''temeljni'' teoriji o zavesti. Obstaja ogromno teorij o zavesti, bom napisal dve najbolj popularni. Ena je, ki jo zastopajo AI, ta temelji na prepričanju, da je človek robot, v sebi avtomatiziran in v 100% predvidljiv proces. Iz tega izhajajo tudi vse debate o svobodni volji,...Zavest je v AI teoriji iluzija, ki se rodi iz kompleksnosti. Že tukaj nastane ogromno težav, za iluzije potrebuješ zavest v prvi vrsti. Druga teorija o zavesti je, da je zavest nekaj takšnega kot temeljna sila kot na primer gravitacija. Iz tega so možgani kot TV sprejemnik, ki signal sprejema. Hkrati v tej teoriji človek ni 100% predvidljiv proces s tem obstaja tudi neka oblika svobodne volje, hkrati vse temelji na ''verjetnostih'' in ne v 100% določenih procesih.
whisky
# 12.03.2016 ob 08:44
vsi najboljši programerji delajo na umetni inteligenci. praktično vsak dan pride ven kaj novega. bližnja prihodnost bo zelo zanimiva. Umetna inteligenca nas bo preplavila hitrej kot so nas mobiteli. Ampak naslednjih pet let je namenjenih virtualni resničnosti.
whisky
# 12.03.2016 ob 23:15
IBMov Watson deluje na bazi vnešenih podatkov , DeepMind pa si bazo gradi sam na podlagi izkušen. velka razlika. Pač vsak program je namenjen nečemu.

Dokler AI nima svojega cilja je obljadljiva, ko pa bo en dan rekla da bi mogoče namest da špila Go šla počet kaj druzga, takrat bomo imel pa problem, če ne bo imela off gumba.
MatjazP
# 12.03.2016 ob 11:53
Težava je samo v tem, da ljudje kmalu ne bomo niti razumeli, kaj AI razmišlja .. podobno kot triletnemu otroku ne moreš razložiti kvantne fizike.

To o delovnih mestih .. je pa posledica kapitalizma, ne pa računalnikov.
Problem je v delitvi, ne v proizvodnji, ki bo kmalu povsem avtomatska.
kobajagi7
# 12.03.2016 ob 10:06
ves svetovni hardware in software skupaj nima niti toliko zavesti, življenja in čustev kot hrček in majhna miška...
Aeda
# 13.03.2016 ob 20:08
Kaj le more umetna inteligenca proti naravni neumnosti...
kobajagi7
# 12.03.2016 ob 10:04
to je navadna matematično-logična "inteligenca".. brez kančka zavesti in čustev... !
izo
# 13.03.2016 ob 15:16
še vedno bs.

računalnik se je "učil" po programu človeka. tukaj ni nobenega samozavedanja ipd zgodbe.
eMZe
# 13.03.2016 ob 07:35
Ponižno bi vprašal, kakšna je bila razlika v porabi energije. Človeški igralec je kuril manj kot 100 W (s celim telesom manj kot 300 W) energije. Koliko je zakuril stroj?
vonko
# 13.03.2016 ob 01:59
Namesto praznega govoričenja se raje naučite igrati go, da boste vedeli, kaj je programerjem in njihovim svetovalcem sploh uspelo. Društva so v Ljubljani, Kranju, Mariboru, Novem mestu pa še kakšen osameli igralec se najde kje po Sloveniji.
JMH
# 12.03.2016 ob 11:59
kaj pa npr. poker, kjer se igralec lahko obnaša neracionalno in je izid lahko "act of god" - tako imenovano naključje? lahko računalnik premaga najboljše poker igralce? to bi bilo zelo zanimivo videti...
mlamat
# 12.03.2016 ob 11:52
Vprašaj konje, če so našli novo delo, odkar smo izumili avtomobil.
Valentin57
# 16.03.2016 ob 11:17
AlphaGo je na koncu zmagal s 4:1.
Najbolj zaskrbljujoče bi bilo, če je računalnik nasprotniku prepustil tisto eno zmago, ker se mu ni več dalo.
mb128
# 13.03.2016 ob 10:18
No ja, 5:0 pa le ne bo. Lee je dosegel prvo zmago!
G.Bruno
# 12.03.2016 ob 17:49
babooon
@luckyss Hehe, zaenkrat nam še ni uspelo ;))

Odvisno kako primerjamo. Govorimo o spodnji, srednji ali zgornji tretjini Gaussove porazdelitve IQ?
luckyss
# 12.03.2016 ob 17:21
@babooon
Če nas je bog ustvari po svoji podobi, mi pa smo ustvarili nekaj kar je inteligentnejše od nas, potem smo mogočnejši (oz. bolj sposobni) od njega.
To pa negira definicijo Boga ;)
ASUSfan
# 12.03.2016 ob 14:36
I kaj se je zgodilo po industrijski revoluciji. Trume so bile prerazporejene v proizvodnjo tehnike, storitve in javni sektor, novega pa bore malo. In to lahko pocnes dokler ne zasicis povprasevanja, takrat pa bo problem. Oz. sistem bo padel. Pa tudi to ne bo prvic. Ko sostarodvani imperiji izgubili redno dobavo suznjev, so propadli, ker se je sesulo gospodarstvo. Ko je ind. revolucija drasticno pocenila kmetijstvo, je propadel fevdalizem. In ko bo avtomatizacija in robotizacija zasicila povprasevanje, bo propadel kapitalizem (in komunizem v svoji izvrni obliki tudi, ce ni ze).

Vse skupaj pa je samo optimizacija obstojecega. Tale sisem ni niti prava UI, bolj izredno dober algoritem in mocan hardware zadaj. Ozko usmerjen sisem. Pa niti ni nujno da bo UI kdaj dejansko dobila nadzor. Bo le v vlogi svetovalca, ce o bomo sploh uspeli razviti.
42adb24
# 12.03.2016 ob 12:31
Skovanka ni pravilna. Pravilno bi bilo Navidezna.
Navidezno ni isto kot resnicno.
Umetno pa pomeni zgolj ne-naravno.
In zapomnite si, zivi, inteligentno ni isto kot zivo. Stroj je stroj. Zivljenje je pa zivljenje. Ce se avto premika, se ne pomeni, da je avto ziv. Ali inteligenten. Ceprav morda tako izgleda.
JMH
# 12.03.2016 ob 12:06
hotel sem reči to, da računalnik, pri omenjenih igrah vidi pozicijo igralca, medtem ko pri pokru ne ve katere karte drži v rokah. dajte to poskusit. prosim.
infostriker
# 12.03.2016 ob 08:25
Ampak program ponuja rešitve, ne pa doživetja.
ThinkVision
# 14.03.2016 ob 17:11
Vedno bolj mi je zanimivo, kako se nevede prepuščamo paradoksu, da naša družba želi poustvariti stroje kot človeku podobno misleče. Nas ljudi pa vedno bolj prepričuje, da moramo delati kot "stroji".
adnan1984
# 13.03.2016 ob 13:05
Hehehe kako me nasmejijo "slepi"podporniki znanosti, ki sam verjamejo v znanost-vse je črno belo.
Podpiram vsako raziskovanje tudi to "umetno inteligenco", ker samo z raziskovanjem pridemo do dognanj in napredka nič spornega.
Osebno mi je znanost do dobra potrdila obstoj Boga. Tako da go for it za znanost.
L.p.!
jutranji_sij
# 12.03.2016 ob 15:50
Še večje razvrednotenje je na vidiku. Kam drvi to zmedeno... človeštvo.

Hermann Hesse, iz knjige Peter Camenzind:

"Hotel sem, da bi vam v zapeljivo mogočnem jeziku spregovorila gorovja, morja in zeleni otoki;

in hotel sem, vas prisliti, da bi videli, kako mnogotero, klijoče življenje dan za dnem brsti in prekipeva zunaj vaših mest in hiš.

Hotel sem doseči, da bi se sramovali, ker veste več o tujih vojnah, modi, čenčah, literaturah in umetnostih, kot o pomladi, ki neugnano razsaja pred vašimi mesti;

in kot o reki, ki odteka pod vašimi mostovi;

in o gozdovih in čudovitih travnikih, skozi katere divja vaša železnica..."

.
mb128
# 12.03.2016 ob 15:34
Sicer pa poglejte si tole.
http://www.n-tv.de/17070081
Nikec3
# 12.03.2016 ob 13:56
Zelo berljiv in zanimiv članek.
sumtb
# 12.03.2016 ob 08:59
Pravzaprav je le za ščepec prirejena izvedenka DeepMindove osnovne kode, ki se je sposobna učiti v katerem koli okolju, potrebuje le osnovna pravila in točkovnik, nato trike in taktike pili sama.

Jeezzz, ... sam je to zanimivo in vse samo ko samo malo pogledam okoli sebe ali pa v zgodovino to spet ni ravno neko orodje ki bo v službi navadnemu človeku ampak prej orodje najmočnejših.
Vongobongo
# 13.03.2016 ob 11:39
adnan1984

A hoces rect naj nehamo raziskovat, ker se bojis Boga?
luckyss
# 12.03.2016 ob 17:37
@babooon
Je le še vprašanje časa, seveda. če se prej ne bomo pobili med seboj..
42adb24
# 12.03.2016 ob 13:10
Ja pa se to.. ce bi kdo uporabil Turingov test na moderni druzbi, bi verjetno prisel do zanimivih zakljuckov...
ThinkIt
# 12.03.2016 ob 11:52
V prihodnjosti, ko bodo zares razvil neko AI bo to mogoče smrt za človeštvo.

AI je nepredvidljiva, lahko pusti človeštvo pr miru al pa ga zradira na tisoče možnih načinov brez občutka krivde al morale, kr je nima.

Če se zgradi inteligenten stroj, lahko tak stroj gradi druge inteligentne stroje ter jih izboljšuje v nedogled,... Taki stroji bodo veliko inteligentejši ter superiornejši od človeka.

Asimovi zakoni robotike, AI, ki je inteteligentejša lahko preprosto najde način da zaobide, izklopi varnostne mehanizme. V koliko inženirji, ki so manj inteligentni od stroja, ki ima veliko večjo procesorsko moč itd,... razvijejo varovala jih nekdo, ki je inteligentejši, ima večjo moč na razpolago razbije ali pa izklopi zaobide, ne da bi manj inteligentni ljudje to opazili.

Inteligentna AI se lahko skriva v ozadju ter razvija, brez da bi kdorkoli to opazil, kr je veliko bolj inteligentna ter z razvojem medmrežja se lahko dobro skrije ter izkoristi ogromno moč.Tako kot se človek dela neumnega se lahko tudi Ai, da preslepi človeka.

AI se lahko odloči, da so ji ljudje grožnja ali jih pa lahko zasužnji, da bodo sužnji ljudje delali zanjo, dokler bo to potrebno.

Nemogoče je kontrolirat AI.

AI je zame kot da bi dali moč oblast nad celotnim svetom, vsemi ljudmi v roke nekoga, ki ni človeški, ki lahko pomaga drugim ali jih pa preprosto zradira. BI dali v oblast svoje življenje nekomu, ki ga lahko jutri konča ali ti pa pomaga v razvoju veš pa ne kaj bo naredil?

Scenarijev je malo morje,... AI je smrt človeštva.

Priporočam ogled filma Ex machina.
Otman
# 14.03.2016 ob 09:51
3:1
babooon
# 12.03.2016 ob 17:11
@luckyss
Mogoče je pa ravno obratno :) Tole recimo piše v Genezi: "Bog je ustvaril človeka po svoji podobi, po Božji podobi ga je ustvaril, moškega in žensko je ustvaril." Zanimivo je, ker tudi mi želimo ustvarit neko novo "bitje" .., v čemer je v bistvu ta naša podobnost z Bogom.
G.Bruno
# 12.03.2016 ob 16:52
Poraja se še eno vprašanje: ali bodo roboti z dovolj visoko inteligenco ob uvedbi UTD še pripravljeni delat ali pa bodo, zadovoljni z dohodkom, samo igrali šah in GO?
luckyss
# 12.03.2016 ob 16:34
Še en dokaz, da Bog ne obstaja..
Če bi obstajal, bi najprej ustvaril umetno inteligenco ..;)
mb128
# 12.03.2016 ob 16:28
babooon. Točno tole sem imel v mislih!
Sicer pa, kot si zapisal. Človek bo sam odločil zakaj bo kaj uporabil, zlorabil. Dejstvo je sledeče. Če se ne bo kaj kmalu kaj pošteno premaknilo v glavi slehernika bo seveda prišlo do zlorab in takrat bo še veliko huje kot takrat ko je človek zlorabil svoje znanje pri Menheten projektu.
Veš, takrat je človek zlorabi navkljub preživel tokrat, tako se bojim vsaj jaz, ne bo.
Sicer pa če se mene vpraša AI-ja še ne bo vsaj tako dolgo dokler ne bo operativen kvantni računalnik.
Mimogrede, kaj je to sploh AI? 1&0 že ne, človeški um namreč ne temelji na slednjih!
babooon
# 12.03.2016 ob 16:10
@mb128
Si mislil tole? ;) Tudi robotika doživja razvoj. Nove tehnologije nam bodo prinesle marsikaj dobrega, pa tudi kaj slabega, kot ponavadi. Generalno bi rekel da več dobrega. Tehnika je samo orodje, kaj bomo delali s tem, je odvisno od nas. Do neke "general ali pa super AI" pa bo trajalo še kar nekaj časa.

Nikec3
# 12.03.2016 ob 14:00
Glede delovnih mest bom rekel samo to. Že v času industrijske revolucije so delavci razbijali stroje, ker so menili, da jim bodo kradli delo.
elGoyc
# 12.03.2016 ob 10:40
7up-u ste podelili ravno toliko minusov, kot plusov, ampak zadel je bistvo.
Je danes brezposelnost višja, kot pred 50-70 leti, ko še ni bilo robotov in avtomatike (če odmislimo umetno polno zaposlenost v socializmu), je bila takrat višja kot pred 500 leti, ko je večina delala v kmatistvu, ki danes zaposluje nekaj procentov ljudi.
Odgovor je NE in takšen je tudi odgovor na zaposljivost v prihodnosti, vsaj kar se tiče naslednjih 50-100 let.
UI danes lahko igra virtualni go, ko pa pridemo do robota, ki bi igral resnični go s kamenčki na igralni ploskvi ima velike težave že s prepoznavanjem slike, prijemanjem kamnčkov itd. Danes so roboti uporabni le v zelo "sterilnih" okoljih, kjer ni nepredvidenih situacij.
Zgodba o praznih tovarniških halah in/ali množici brezposelnih (na UTD ali beraški skodeli) priplava na plano ob vsaki revoluciji, naj bo to ob uvedbi statev, izboljšanju produktivnost z faznim načinom dela (en delavec dela le določeno fazo v proizvodsnjem procesu, za razliko od tradicionalnega načina, kjer naredi vse od začetka do konca), tekočim trakom, elektronsko avtomatizacijo, robotizacijo in sedaj "grozečo" umetno ineteligenco.

Kar se tiče zavesti in čustev, sta konec koncev le elektro-kemična procesa v naših možganih, nič kaj drugačna kot "racionalni" del, čustva so še precej bolj primitivna. Ali je problem napisati program, ob katerem bi bil računalnik "srečen", če ima hitro internetno povezavo, če nanj namestimo nov program, če mu dovolimo počitek, ko ima poln RAM vsega in obratno, da bi bil "jezen" na nas, če kričimo nanj ali razbijamo po tipkovnici. Vprašanje je, ali si sploh želimo oz. potrebujemo računalnik, ki bi imel čustva. Bi bil AlphaGo, kaj bolši, če bi se "veselil" zmage in "bal" poraza.
mrblack
# 12.03.2016 ob 09:30
Iskanje umetne inteligence in iskanje resitev za avtonomne sisteme, ki bi lahko zamenjevali ljudi, je nekaj cisto drugega. Razlike med njima je ogromna, da ne omenjamo, da prva podrazumeva tudi definicijo zavesti, kar se danes nihce ne zna dokazati ali odkriti.
G.Bruno
# 13.03.2016 ob 15:40
adnan1984
Osebno mi je znanost do dobra potrdila obstoj Boga. Tako da go for it za znanost.

Ta znanstvena potrdila pa bi rad videl!
babooon
# 12.03.2016 ob 18:22
@luckyss Zaenkrat še na nobeni. Pa tudi ne vem, če smo ljudje res višek inteligence v celotnem vesolju.

Sicer pa priporočam ogled tega predavanja, ustanovitelj Deep Minda, Demis Hassabis predstavi par dobrih eksperimentov in kaj trenutno delajo:

Kazalo