Po poročanju New Scientista letno proizvedemo okoli pet milijonov ton kokošjih peres, ki se običajno samo odložijo na odlagališče, kjer propadajo desetletja. Čangle Čen s hefejske univerze za znanost in tehnologijo pa je odkril, da pri triurnem segrevanju peres do 600 °C v ogljikovem dioksidu nastaneta dve snovi.
Ena je amonijev bikarbonat, ki se uporablja kot dodatek k hrani in gnojilo, že pri 60 °C pa nastane amonijak. Trenutno se namreč kar dva odstotka svetovne energije porabi za pridobivanje amonijaka. Po Čenovem prepričanju pa bi lahko delček te energije prihranili z novim postopkom.
Druga snov pa so ogljikove mikrosfere, za katere je Čen odkril, da se lahko uporabijo kot vodoodporna prevleka. Če pa se jim doda še katalizator, se spremenijo v izredno široko uporabljane ogljikove nanocevke. Sicer pa so raziskovalci po svetu odkrili tudi druge uporabne lastnosti kokošjih peres, npr. da se jih preobraziti v plastiko, vodikove gorivne celice, tiskana vezja in druge polimere.