Znanost in tehnologija

Poudarki

  • Prva obletnica zaznave gravitacijskih valov
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.5 od 60 glasov Ocenite to novico!
Ligo
Računalniška simulacija, kako bi bil videti iz malo večje bližine in v človeku vidni svetlobi dogodek, kakršnega so zaznali prek težnostnih valov. Foto: LIGO/A. Simonnet.
Ligo
Pasova neba, kjer naj bi nastala dva do zdaj zaznana gravitacijska dogodka v Ligu. Foto: LIGO/Axel Mellinger
LSST
LSST bo celotno nebo posnel enkrat na tri dni. Foto: LSST
       Nekako se mi zdi, da če človek malo razmišlja o vesolju in astronomiji, vidi, da je Zemlja zelo majhen in droben delček že v našem Osončju, kaj šele v Galaksiji, v celotnem vesolju pa je praktično nepomembna. Ali se bo kakšna informacija o nas ohranila ali bodo v popolnosti izginile, se mi ne zdi toliko relevantno. Kar narediš tukaj in zdaj, z družino, prijatelji, sodelavci ... ne obremenjujem se s tem, kaj bo ostalo za mano. Važno je, kaj daš ljudem, ki so okoli tebe.       
Postojnska jama
Mednarodni udeleženci si bodo ogledali še nekaj znamenitosti Slovenije, med drugim Postojnsko jamo. Foto: BoBo
Cherenkov Telescope Array
Tako naj bi izgledal teleskop Čerenkov v čilenski puščavi (sestavljen iz mnogoterih premičnih sprejemnikov). Foto: Cherenkov Telescope Array
       Nevtronske zvezde imajo maso približno enega Sonca, skrčeno v približno deset kilometrov. To je ogromna gostota, takšna, kot jo imajo sama atomska jedra. 10 na sedemnajsto kilogramov na kubični meter.       
LIGO
Ligo - dve vakuumski cevi, dolgi vsaka po štiri kilometre, postavljeni pravokotno druga na drugo. Foto: LIGO
       Astrofiziki težko rečemo, da nekaj obstaja. Opazovanih objektov nimamo tukaj, pred seboj, nimamo laboratorijev in nadzorovanih poskusov v njih, pod pogoji, ki bi jih lahko kontrolirano spreminjali. Ni neke točke, to je postopen proces, v katerem se dokazi nabirajo, ljudje pa začnejo zaupati neki razlagi.       
 O temeljni vlogi znanosti: višati ali nižati verjetnost, da neka trditev ustreza dejanskemu stanju
Andreja Gomboc
       Slovenija je majhna in ima majhno astrofizikalno sceno. Če bi se primerjali z drugimi evropskimi državami, imamo manj astronomov in astrofizikov, kar je seveda tudi posledica malo zgodovine, malo financiranja, tudi situacije v državi. Imamo nekako dve skupini, v Ljubljani in Novi Gorici. Po mojem mnenju bi lahko več sodelovali.       

Dodaj v

Skrivnosti črnih lukenj v Ljubljani, "velika čast" za slovensko znanost

Simpozij Mednarodne astronomske zveze
10. september 2016 ob 14:01,
zadnji poseg: 11. september 2016 ob 12:48
Ljubljana - MMC RTV SLO

Mineva 100 let od napovedi obstoja črnih lukenj. Mednarodna astronomska zveza ob tej priložnosti odpira srečanje v slovenski prestolnici, kar je prvi takšen dogodek na slovenskih tleh.

Univerza v Novi Gorici bo ob 100. obletnici napovedi obstoja črnih lukenj gostila prvo srečanje Mednarodne astronomske zveze (IAU) v Sloveniji. Srečanje pod naslovom Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj bo od 12. do 16. septembra potekalo v Ljubljani, na njem pa se bo zbralo več kot sto svetovno priznanih strokovnjakov na področju astrofizike. Ob robu bo tudi nekaj dogodkov za širšo javnost.

Obstoj črnih lukenj je kot rešitev slavnih Einsteinovih enačb splošne relativnosti predvidel nemški fizik Karl Schwarzschild. Sprva so veljale zgolj za matematično posebnost, 100 let kasneje pa je zahvaljujoč izjemnemu napredku na področju opazovalne astronomije potrjeno, da obstajajo marsikje v vesolju. Tako danes vemo, da črne luknje zvezdnih mas nastanejo pri kolapsu zvezd in da supermasivne črne luknje prebivajo v središčih večine galaksij v vesolju, so v sporočilu za javnost napisali na novogoriški univerzi.

Zadnje veliko odkritje na tem področju se je zgodilo pred letom dni, ko je observatorij LIGO v ZDA prvič neposredno zaznal signal gravitacijskih valov, ki so bili prav tako napovedani že pred 100 leti. In spet s pomočjo črnih lukenj.

Več o teh skrivnostnih nebesnih telesih in o prvem dogodku Mednadodne astronomske zveze (IAU) na ozemlju Slovenije je za MMC razkrila astrofizičarka Andreja Gomboc. Vabljeni k branju pogovora.



Kaj takšno srečanje Mednarodne astronomske zveze pomeni za Slovenijo in za znanost pri nas?
Mislim, da je to za nas čast in priznanje. Da smo postavljeni na zemljevid držav, v katerih se astronomija resno dela. Upam, da bo tudi povezovalni element v slovenski astronomiji. In da bo pritegnilo mlade k študiju. Mogoče bodo tudi študenti bolj prepričani v to, da se znanost in astronomija na svetovnem nivoju delata tudi pri nas, ne le v tujini.

Kaj se bo dogajalo na tem mednarodnem srečanju?
Udeleženci na takih srečanjih predstavijo svoje nedavne rezultate s predavanji in o njih razpravljajo. Pomembno je, da pridejo skupaj, diskutirajo, izmenjajo izkušnje in navežejo stike. Kasneje se lahko iz tega porodijo sodelovanja.

Je Mednarodna astronomska zveza kdaj prej v Sloveniji - ali na ozemlju Slovenije - že imela kakšen tak dogodek?
V skoraj stoletju obstoja IAU-ja je bilo skupno 323 simpozijev, tale bo 324. in bo prvi pri nas. Širše, na ozemlju bivše Jugoslavije, so bili trije. Dva simpozija v Beogradu, en na Hvaru.

Kako poteka izbor lokacije?
IAU vsako leto znanstvenike po svetu prosi, naj pošljejo pisma namere, naj predlagajo simpozije. Ko ga predlagaš, moraš opredeliti temo, podrobneje opredeliti razpravo, program, in okoli sebe zbrati primeren mednarodni znanstveni odbor. Predlogi se nakapljajo s celega sveta, IAU pa potem izbere nekaj simpozijev letno.

Andreja Gomboc je bila gostja podcasta Številke
*
Najsilovitejše eksplozije v vesolju pod lupo Slovencev


Kdo vse pride v Ljubljano - lahko izpostavite kakšnega zanimivega gosta in temo?

Zagotovo je zanimiva Sheila Rowan, ki bo imela tudi poljudno predavanje za javnost. Je škotska profesorica, ki sodeluje pri projektu LIGO. Pride tudi Mark Hannam, britanski astrofizik, ki se ukvarja s teoretičnim modeliranjem gravitacijskih valov. Ona se torej ukvarja z eksperimentalno platjo, on pa s teorijo, kako se črne luknje zlijejo in kako nastane gravitacijski signal. Slednje je ključno za intepretacijo meritev observatorija LIGO.

Zelo zanimiva je tudi gospa Virginia Trimble, eminenca na področju astrofizike. Znana je po svojih letnih pregledih astrofizike. Vsako leto je izdala članek o tem, kaj se je novega, ključnega zgodilo v preteklem letu na različnih področjih astrofizike, kar je velik zalogaj, če želiš to izvesti na strokoven in korekten način. Enrico Ramirez Ruiz (ZDA) se ukvarja s simulacijami padca zvezde v črno luknjo, to obravnavama moja študentka in jaz. Področje se zelo hitro razvija. Pred leti sem imela to temo za doktorat. Takrat je to bilo zgolj teoretično področje. V zadnjih petih, desetih letih pa s pomočjo boljših opazovalnih instrumentov padce zvezd in njihove ostanke lahko dejansko opazujemo.

Med udeleženci je še Željko Ivezić, ki je študiral na Hrvaškem in doktoriral v ZDA, zdaj pa je znanstveni vodja enega največjih trenutnih projektov v astronomiji, Large Synoptic Survey Telescope (LSST). Projekt je večinoma ameriški, vanj pa so vključene tudi druge države. Gre za 8-metrski teleskop, ki je še v gradnji, in bo imel široko zorno polje. Ponavadi je ali velik premer zrcala ali veliko zorno polje, izbirati je treba med enim ali drugim. Ker ima širok zorni kot, bo celotno vidno nebo poslikal v treh dneh. Potem bo začel znova in znova. To bo super za opazovanje novih pojavov na nebu, tudi za to, s čimer se ukvarjam jaz - z izbruhi sevanja gama - in drugimi nenapovedljivimi, kratkotrajnimi pojavi, denimo z raztrganjem zvezd v bližini črnih lukenj. To je nekaj, kar ne morete napovedati, in če opazujete večji del neba, imate boljše možnosti, da pojav ujamete. Opazovanja naj bi se začela čez nekaj let. Eni pravijo, da bo to kot vesoljska spletna kamera. Vsake tri dni bo nova slika in lahko jih bomo primerjali med seboj.

Zveni zelo uporabno za iskanje premikajočih se pikic, torej objektov Kuiperjevega pasu - ali celo hipotetičnega Planeta devet.
Seveda, to bo zelo zanimivo tako za objekte Sončevega sistema kot za Galaksijo in še širše, denimo aktivna galaktična jedra drugih galaksij, črne luknje v njih, pa plimska raztrganja zvezd. Lahko rečemo, da bo uporaben skoraj za vsa področja astronomije. Polnil bo ogromno bazo podatkov, tako veliko, da bo največji problem projekta, kako jih sploh obdelati. To ni kot neka sonda, ki beleži podatke en teden, tri leta pa jih obdelujejo. Priliv podatkov LSST-ja bo ogromen in neprestan.

Torej pričakujete zanimiv dogodek.
Simpoziji so navadno ozko usmerjeni na neko področje, denimo izbruhi sevanja gama ali na take in drugačne zvezde. Tega pa sem si zamislila drugače. Niso samo ena vrsta črnih lukenj, temveč imamo vse: od zvezdnih črnih lukenj in kako nastanejo, plimsko raztrganje zvezd, aktivna galaktična jedra s supermasivnimi črnimi luknjami. V četrtek bomo govorili o tem, kako lahko sisteme s črnimi luknjami uporabimo za testiranje temeljnih zakonov fizike, npr. z gravitacijskimi valovi. Petek bo bolj eksperimentalno obarvan in bo kot nekakšen pogled v prihodnost: kateri večji opazovalni projekti še prihajajo in kaj novega o črnih luknjah si še obetamo, da nam bodo povedali. LSST sem že omenila, pa še Polje teleskopov Čerenkova, ki je v gradnji na La Palmi in v Čilu in pri katerem sodelujemo tudi na novogoriški univerzi. Zato se mi zdi srečanje pomembno.

Strokovnjaki z različnih področij se običajno ne pogovarjajo veliko med sabo. Tisti, ki se ukvarjajo z aktivnimi galaktičnimi jedri, ne govorijo toliko s tistimi, ki se ukvarjajo z gravitacijskimi valovi ipd. Pa so si ene stvari zelo podobne in ko nekdo posluša predavanje, se mu lahko utrne, hej, jaz bi lahko tudi to uporabil!

Se morda znanost že tako drobi, da vodi celo v disfunkcionalnost?
Cela znanost postaja nekako razdrobljena. Znanja je že zelo veliko in včasih moraš bit popoln specialist za neko ozko področje, da lahko sploh naslednji pomemben korak narediš. Kar potegne s seboj, da ne moreš pokrivati drugega področja, sploh ne v detajle.

Kaj se kaže na novih obzorjih astrofizike črnih lukenj?
Izbor zanimivih ali pomembnih tem je do neke mere subjektiven. Meni se zdi zelo zanimivo raztrganje zvezd. Ko zvezda zaide v bližino črne luknje, lahko slednja zvezdo s plimsko silo raztrga, kar lahko opazimo kot blisk svetlobe. Na ta način lahko zaznamo supermasivne črne luknje v središčih galaksij, ki so neaktivne. To pomeni, da te črne luknje običajno nimajo snovi, ki bi jo vlekle vase. Pravimo tudi , da te črne luknje ničesar ne požirajo oz. stradajo in zato niso vidne. Tiste, ki žrejo snov, močno svetijo, natančneje, sveti snov, ki pada vanje. Če pa samo ždijo brez hrane, le malo vemo o njih. Težko izmerimo, kakšno maso imajo in druge lastnosti. Če pa pride to takšnega dogodka, kot je raztrganje zvezde, črna luknja izda svojo prisotnost in kakšno svojo lastnost. Iz opazovanj večih takšnih dogodkov pa lahko še marsikaj sklepamo o populaciji spečih supermasivnih črnih lukenj, ki jih je večina. Le nekaj odstotkov se jih "baše".

Zagotovo so zelo zanimiva tema gravitacijski valovi. Že samo prvi dogodek detekcije pred enim letom je pokazal na obstoj tipa črnih lukenj, ki ga prej nismo poznali. Do takrat smo med majhnimi črnimi luknjami poznali takšne, ki imajo do deset Sončevih mas. LIGO pa je našel par črnih lukenj z maso po približno trideset mas Sonca vsaka. To je izziv za modele razvoja zvezd. Kako nastane tak dvojni sistem? Najbrž sta bili nekoč blizu skupaj dve masivni zvezdi. Vsaka je dogorela, eksplodirala kot supernova, nastali sta dve črni luknji. Tak sistem je torej moral preživeti dve eksploziji, da sta črni luknji ostali v paru. Kakšna vrsta zvezd mora biti na začetku, da lahko kaj takega preživi? To vprašanje je zelo zanimivo. Signal gravitacijskih valov se je zelo lepo ujemal s teoretično napovedjo, da sta to res dve črni luknji in ni mogli biti nekaj drugega. Če bi bili nevtronski zvezdi, bi se že prej nekako podrsali ob površino, saj bi bili večji, in signal bi bil drugačen. Tudi kasnejši drugi zaznani signal je bil zlitje dveh črnih lukenj, kar je spet presenetljivo, saj so bila pred prvo detekcijo splošna pričakovanja, da bodo zlitja nevtronskih zvezd precej bolj pogosta. Statistika pa za zdaj pravi drugače.

Zanimivo je tudi to, da ob zlitju črnih lukenj ni nastalo nič svetlobe, nič elektromagnetnega valovanja ni bilo izsevanega. Vsakega od teh dogodkov do zdaj smo opazovali z vsemi razpoložljivimi teleskopi. Od satelitov, ki prejemajo gama in rentgensko svetobo, do teleskopov na Zemlji. Nastala je taka mednarodna mreža, ki se trudi pokriti tisti del neba, od koder naj bi prišli gravitacijski valovi. Njihov izvor ni natančno določen. Vemo samo, da prihajajo z nekega pasu neba, ne pa točno, iz katere galaksije. Če bi lahko zaznali svetlobo, ki bi nastala ob istem dogodku kot gravitacijski valovi, bi lahko lokacijo na nebu veliko bolje določili in bi izvedeli še marsikaj več.

Je to sploh možno? Zlitje dveh črnih lukenj naj bi bilo skoraj hipno, pri čemer bi nastal blisk, ki hitro mine.
Pri gravitacijskih valovih da. Mogoče pa je tako kot pri izbruhu sevanja gama, ko večina svetlobe nastane kasneje, ko se tista energija oz. delci zaletijo v okoliški medij. Takšen model je pri kratkih izbruhih sevanja gama, ki naj bi nastali ob zlitju dveh nevtronskih zvezd. V tem primeru dobimo gama in rentgensko svetlobo, včasih zaznamo tudi vidno. Če bi obenem s kratkim izbruhom sevanja gama zaznali tudi gravitacijske valove, bi bilo pa to potrdilo, dokaz, da kratki izbruhi sevanja gama nastanejo v zlitju dveh nevtronskih zvezd. Zaenkrat je to model, še ne povsem dokazan in nihče zares točno ne ve. Nimamo t. i. kadeče se pištole. Gravitacijski valovi pa bi bili točno to.

Tudi vi sodelujete pri projektu LIGO. Na kakšen način?
Sem del mednarodne kolaboracije za dodatna opazovanja. Ko LIGO nekaj zazna, mi s teleskopi poskušamo ugotoviti, ali se je v tistem delu neba pojavil kak nov vir svetlobe.

Do zdaj ga še niste našli?
Zaenkrat so položaji izvorov detektiranih gravitacijskih valov slabo določeni - področja na nebu, pasovi, iz katerih je možno, da prihajajo, so zelo veliki. V teh področjih smo našli nekaj kandidatov, ki pa niso nujno povezani z gravitacijskimi valovi. Eden od ključnih načinov, kako jih prepoznati - da ni le neka nenavadna zvezda - je s snemanjem spektra. Iz spektra vidimo, ali gre za zvezdo ali kaj bolj eksotičnega in ali se splača raziskovati naprej. Za to v naši skupini uporabljamo teleskop Liverpool, ki sicer ni zelo velik in ima ozko zorno polje, preozko, da bi lahko pokril cel pas. Je pa opremljen z dobrim spektrografom, ki lahko hitro posname spekter kandidatov in loči zanimive od nezanimivih.

Še vedno je težava, ker sta detektorja LIGO dva, brez tretjega pa se ne more izvesti triangulacije ter točno določiti smeri izvora na nebu.
Drži, in ko bodo postavili več detektorjev gravitacijskih valov, ki bodo skoraj istočasno zaznali signal, potem bodo lahko bolj točno določili smer, iz katere je signal prišel.. Zdaj pa je res težko, pri prvem dogodku je verjetnostno območje obsegalo okrog 600 kvadratnih stopinj na nebu.

Pri takratni tiskovni konferenci LIGA je bila fascinantna izjava, da so šele takrat zares potrdili obstoj črnih lukenj. Desetletja slišimo znanstvenike govoriti o teh objektih, to in ono, pa šele leta 2016 lahko znanost reče, da zares obstajajo?
Do zdaj smo poskušali tipati, kaj se dogaja v bližini horizonta črnih lukenj, in to z opazovanjem svetlobe. Črne luknje so zelo majhne. Nimamo teleskopov, ki bi imeli takšno kotno ločljivost. Supermasivna črna luknja v središču naše galaksije, zgolj 26.000 svetlobnih let daleč, ima štiri milijone mas Sonca, pa je vseeno ne moremo videti, ker je tako majhna. Vsekakor premajhna za teleskope. Veliko dokazov, da črne luknje v središčih galaksij obstajajo, je posrednih. Ker ni boljše razlage, kaj bi še drugega lahko bilo tam. Vemo, da mora biti tam velika masa zaradi načina, kako se zvezde in plini gibljejo okoli nje. Tam, kjer se črna luknja "baše", snov okoli nje sveti tako močno, da lahko energijo črpa zgolj iz črne luknje. Tisti zadnji dokaz, sveti gral, bi bilo videti učinke, ki nastajajo prav v bližini dogodkovnega horizonta, na dveh ali treh Schwarzschildovih polmerih. S svetlobo tega ne moremo, ker takšnih instrumentov nimamo.

Gravitacijski valovi imajo to prednost, da potujejo skozi snov. Če je vmes ogromen oblak plina, nič hudega. Zadnji trenutki pred zlitjem dveh črnih lukenj nam pokažejo, kakšna je oblika prostora-časa tam. Pri tem vidimo čisto do roba črne luknje! Nevtronske zvezde imajo mase malo več od Sonca, skrčeno v približno deset kilometrov veliko kroglo. To je ogromna gostota, takšna, kot jo imajo sama atomska jedra, okrog 1017 kilogramov na kubični meter. Takšne snovi na Zemlji ne moremo ustvariti in ne vemo, kakšne lastnosti ima. Kako se obnaša, kako so povezani tlak, gostota in temperatura, kakšna je zgradba. Od zgradbe snovi je odvisno tudi, kakšen premer ima nevtronska zvezda. Če bi zaznali gravitacijski val iz zlitja dveh nevtronskih zvezd, bi vedeli, kdaj sta se podrsali oziroma dotaknili in izvedeli, kakšen je njun premer. Maso lahko izračunamo iz njune periode in tako bi na koncu nekaj več izvedeli, kakšna je ta snov pri tako skrajnih gostotah. Zato so gravitacijski valovi tako ... kul [smeh]. Zato se znanstveniki zanje tako zanimamo.

Na kateri točki astrofiziki rečete, zdaj smo nekaj res dokazali, to obstaja in drži? Ker še pri tako zanesljivih raziskavah je zelo pogosta trditev zgolj, da opazovanja niso v nasprotju z neko teorijo ... ne pa, da jo potrjujejo.
Astrofiziki težko rečemo, da je nekaj točno tako in tako. Opazovanih objektov nimamo tukaj, pred seboj, nimamo laboratorijev in nadzorovanih poskusov v njih, pod pogoji, ki bi jih lahko kontrolirano spreminjali. Običajno ni neke točke, to je postopen proces, v katerem se dokazi nabirajo, ljudje pa začnejo zaupati neki razlagi. Če se dolgo časa ne pojavi noben protidokaz, razlaga pridobiva na teži. Če pa se pojavi neko opazovanje, ki ni v skladu z razlago, potem jo je pač treba spremeniti. Velikokrat se za nek tip objektov, ki naj bi bil takšen in takšen, čez nekaj časa izkaže, da sta pravzaprav dva tipa. Vesolje je veliko in v njem je še veliko neznank.

Ravno pred dnevi je luč ugledala študija, ki je s pomočjo analize DNK-ja pokazala, da je ena vrsta žirafe pravzaprav ... štiri vrste.
To je pač ta razvoj.

Za konec še eno bolj osebno vprašanje. Praktično vsi astronavti pravijo, da jim je izkušnja lebdenja v orbiti spremenila pogled na življenje in svet. Zdaj Zemljo ne le razumejo, temveč tudi občutijo drugače. Vi se veliko ukvarjate s črnimi luknjami in ste redno soočeni z zelo verjetnim negativnim scenarijem, da bomo nekoč najbrž vsi - snov, ki nas sestavlja - končali zdruznjeni v njej. Da bo najbrž vse, kar obstaja, kar nam je pomembno in kar se je zgodilo, nepovratno izginilo. Do te mere, da sploh ne bo sledi, da smo kdaj koli obstajali. Da je Zemlja kdaj bila. Kako to vpliva na vaš pogled na svet in življenje, če sploh?
Ne vem ... mislim, da se s kolegi, ki delujejo na tem področju, ne obremenjujemo s tem. Nekako se mi zdi, da če človek malo razmišlja o vesolju in astronomiji, vidi, da je Zemlja zelo majhen in droben delček že v našem Osončju, kaj šele v Galaksiji, v celotnem vesolju pa je sploh nepomembna. Ali se bo kakšna informacija o nas ohranila ali bodo v popolnosti izginile, se mi ne zdi toliko relevantno. Kar narediš tukaj in zdaj, z družino, prijatelji, sodelavci ... ne obremenjujem se s tem, kaj bo ostalo za mano. Važno je, kaj daš ljudem, ki so okoli tebe.

Morda pa bo vendarle nekaj ostalo. Stephen Hawking pravi, da naj bi informacije o snovi, ki pade v črno luknjo, ostale kot hologrami. Kaj menite o tem?
To je zelo teoretična razprava. Je sicer zanimiva, a bomo videli, če drži.

Če bomo videli ...
... če bodo kdaj dognali, kaj se zgodi s temi informacijami na poti v črno luknjo. Se izgubijo ali ne? Za preučevanje bi to bilo dobro. Če bi dobili informacije, kako so nastale supermasivne črne luknje v središčih galaksij, v katerem obdobju svojega življenja so veliko snovi požrle in kakšna je bila ta snov.

Pred leti ste objavili odmevna znanstvena članka v revijah Science in Nature na temo optičnih zasijev pri izbruhih sevanja gama žarkov. Še kaj odmevnega v vmesnem času ali le trdo delo do naslednjega odkritja?
Zdaj smo bolj v dobi trdega dela, ampak nikoli se ne ve ... v znanosti je včasih potrebno tudi malo sreče in vsak izbruh sevanja gama je drugačen ... ali kot bi rekla mama Forresta Gumpa: so kot bonboniera, nikoli ne veš, kaj boš dobil.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 14:45
Luckyss

Nebomo jih minusirali, ker oni delajo na podlagi dobljenih podatkov, fani teorij zarot pa na podlagi izmisljenih nedokazanih stvari, kot verniki ;p
gozdar1
# 10.09.2016 ob 14:43
@luckyss
9 planetov smo že imeli, pa smo se odločili , da eden od njih ne zasluži več tega naziva.
Nima pa to nikakršne veze z nibirujem, babilonci,..kot ti namiguješ.
G.Bruno
# 10.09.2016 ob 17:39
luckyss
Pa ne mi spet polagat besed v usta - ne trdim, da vlade sodelujejo z "Marsovci"
Še ne. Se pa dogovarjajo.


Aah! Končno so prispeli. Sedaj lahko pričnemo s pogajanji za transgalaktični sporazum!
G.Bruno
# 10.09.2016 ob 17:28
zenga.zenga
izračunajo naj raje kvadraturo kroga - ne pa da si na koncu izmislijo PI ..
LOL. Pa saj smo imeli nekoga na forumu, ki je trdil, da je π = 22/7.

Guliarth
# 10.09.2016 ob 15:55
Kot naročnik naročam 1000 takih članjov in 1 verskega, ne obratno.
Hvala,
lp
Nha Trang
# 10.09.2016 ob 17:04
in tudi luknja ni
Nha Trang
# 10.09.2016 ob 17:03
črna luknja ni črne barve
G.Bruno
# 10.09.2016 ob 18:17
Rosimario
Uh,sami doktorji
Tako je. In nimamo čakalnih vrst. Tepemo se za paciente.
gozdar1
# 10.09.2016 ob 14:55
Samo da ga niso, to je teorija na istem nivoju kot o graditeljih egipčanskih piramid iz vesolja.
Luke Skywalker
# 10.09.2016 ob 15:22
v Ljubljani je tudi veliko bančnih lukenj... lahko bi kdo kaj o tem raziskoval...
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:07
zenga.zenga

Aha zdj te razumem ;) haha zaradi PI-ja jim ne verjames ;)
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:06
Luckyss

Kaj pa podatki od ESA ali pa ostale agencije na svetu? Dvomim da bi se drzave zmenile za skupno laganje. Sploh pa ZDA, Rusija in Kitajska da bi sodelovale ;) halooo danes?
Galaxy
# 10.09.2016 ob 16:37
Srečanje pod naslovom Nova obzorja v astrofiziki črnih lukenj bo od 12. do 16. septembra potekalo v Ljubljani, na njem pa se bo zbralo več kot sto svetovno priznanih strokovnjakov na področju astrofizike.

Evo odlična priložnost za vse teoretike zarot, da organizirate proteste proti "lažem" ( okrogla Zemlja, Zemlja ni v centru vesolja, pristanek na Luni in obisk ostalih planetov v našem sončnem sistemu, ne živimo pod kupolo, ne živimo v Matrix-u, ... ) >:-)
G.Bruno
# 10.09.2016 ob 18:28
MatjazP
Res pa je, da se eni ponavljate kot pokvarjena gramofonska plošča, če sploh veste kaj to je.

:)

MatjazP
# 10.09.2016 ob 18:01
Vselej je zabavno prebirati komentarje pod članki o astronomiji. Edino Ramusa pogrešam :)

Res pa je, da se eni ponavljate kot pokvarjena gramofonska plošča, če sploh veste kaj to je.
Škoda je edino ta, da živite v 21. stoletju in namesto da bi uživali neskončne intelektualne sadove tega časa, bi vi raje živeli v času starih Sumercev. Ehja, razvajenost.
mb128
# 10.09.2016 ob 17:49
Ne vem, zgleda da so eni skeptični do Nase, Esa ipd. organizacij samo zaradi tega ker te organizacije ne objavijo, da se bo v Zemljo zaletel nek komet, ki bo pomenil konec skoraj vsega živega na tem planetu?! Mislim svašta, le zakaj bi Nasa, Esa ipd. zamolčala kaj takega?! A zaradi tega ker bi potem izbruhnila vsesplošna panika?! Mislim, svašta še enkrat! A se niste vprašali da je Nasa, Esa predvsem ljudje?! Torej, le kako, s čem bi pa zagotovili molk teh ljudi?! Če ne drugega, zaposleni v Nasi, Esi imajo partnerje, otroke, sorodnike! To je svašta št. 2.
Hja, elita pa bi se seveda pravočasno poskrila v ne vem kakšne bunkerje mar ne?! In tega seveda nihče ne bi opazil mar ne?! In če bi bil tisti kamen vsaj takih dimenzij kot oni, ki je padel na Yukatan bi preživela samo elita mar ne?! Kam pa bi se vrnila lepo prosim?! Mislim, ko je pri Telemachu deloval še kanal Discovery World je bilo rečeno, da bi v teh bunkerjih elita preživela max. kakšno leto. Mar mislite, da se bodo v letu dni po padcu takšnega kamna razmere normalizirale?! Kaj pa če bo v Zemljo trčil veliko večji komet kot je bil tisti, ki je padel na Yukatan in Zemljo uničil ali pa vsaj istiril? Kakšen smisel bi se potem bilo sploh skriti pod zemljo komerkoli?! Mislim, to ni samo svašta št.3, to je svašta na neskončno potenco!
Glede takšnih in drugačnih skrivnosti.
Mislim, vsak človek jih ima, vsako podjetje, vsaka država ergo zakaj jih ne bi smela imeti tudi Nasa?! Ampak to niso takšne skrivnosti kot mislijo nekateri to so skrivnosti, ki bodo Zda prinesle prednost pred ostalim svetom. Recimo na katerih asteroidih bi bilo smiselno pridobivati kaj in na katerih ne. Vse drugo je večji ali manjši blablabla tistih, ki smatrajo da so izkoriščani do onemoglosti in že prav škodoželjno čakajo, da bi se že enkrat zgodil apokaliptičen konec, konec bibličnih razmer ker bi takrat mnogi bili ob dosti stvari za njih bi pa ta konec predstavljal samo konec njihove bede, ki bi dejansko zanje predstavljal odrešitev vseh njihovih muk!
luckyss
# 10.09.2016 ob 17:41
@G.Bruno
Dobra :))
Valentin57
# 12.09.2016 ob 14:27
@SamoRes
Spet vesolje ...

A si žalosten, ker ob teh člankih ne moreš nobene reči čez kapitalizem in neoliberalizem?
vox14
# 12.09.2016 ob 11:20
Včasih je zabavno brat domislice raznih teoretikov zarot ipd. ker so njihove ideje resnično absurdno zanimive, včasih pa kar malo obupaš nad njihovim zavračanjem dokazov in znanstvene metode nasploh.
Čeprav mi kdaj dvignejo pritisk z raznimi skritimi planeti, vesoljci v Nevadi, Majskimi prerokbami, kemtreili in obrazih v drevesnih deblih..pa se glede tega ne gre preveč sekirati, ker za to ignoranco obstaja zdravilo. Reče se mu izobraževanje. In zadeva deluje. Le dolgo traja in ne deluje na vse ljudi enako.
Še vedno je ogromno ljudi, ki npr. o znanosti ne vedo ničesar. Skokovito pa raste delež vsaj srednje izobraženih ljudi, ki razumejo osnovne principe znanosti. Rase tudi delež tistih, ki jih ta področja zanimajo in so tudi zato bolj osveščeni ter znajo npr. današnjo novico postaviti v kontekst. Potem pa imamo zelo majhen odstotek ljudi, ki te zadeve v zgornjem članku dejansko razumejo. Ne tako, kot nas jih razume večina, ko nam jih takole poljudno predstavijo v lahko prebavljivi obliki. Ampak razumejo in poznajo znanstvene metode, ki so bile uporabljene pri raziskovanju, poznajo njihove omejitve, so študirali teorijo, imajo praktične izkušnje s tem in peljejo znanost naprej s svojim malim doprinosom.

Ok. Če smo le malo samokritični bomo hitro videli, da nas velika večina ne spada v tisto najvišjo kategorijo in večina tudi v naslednjo ne. Zavedanje svoje omejenosti je pomembno če hočeš dejansko razumeti svet okoli sebe in se kaj naučiti. Če si svojih omejitev (v smislu znanja, razgledanosti, intelektualnega dometa in informiranosti) ne znamo priznati potem se bomo hitro znašli med ljudmi, ki so si svet okoli sebe pretirano poenostavili in začeli aktivno zavračati stvari, ki jih ne razumejo.
Veliko nas marsičesa ne razume, a to ni problem. Problem je ko začnemo informacije in znanje zaradi kakršnegakoli razloga aktivno zavračati.

Je pa res, da so določene znanosti manj dostopne in njihovih izsledkov ne moremo intuitivno razumeti. Ugotovitve npr. današnje astrofizike so že za znanstvenike osupljive, za nas pa skoraj nerazumljiva znanstvena fantastika. Tudi tukaj verjetno leži del vzrokov, da nas večina teh ugotovitev ne more popolnoma razumeti in si pač življenje poenostavljamo s pravljicami.
MatjazP
# 11.09.2016 ob 22:53
@makoshark @lucky

Dobro povedamo, mk. Mislim da je razlika med verniki in misleci samo v tem, koliko so se pripravljeni izpostaviti kritiki.
Pa ne samo sebe, ampak celo drevo prepričanj in razmišljanj drugih ljudi, na katerih stojijo.
makoshark
# 11.09.2016 ob 21:39
@lucky
Obstajajo še verniki "tretje vrste" , to so tisti, ki slepo verujejo v vsako avtoriteto - razlog pa je lažen občutek varnosti, ki jo daje takšna sredina - pa še bolj "komot" je, ker ni treba veliko misliti s svojo glavo :DD

Vsakdo je zase prepričan, da misli s svojo glavo. Ti pri tem še posebno izstopaš in to vsakič javno tudi objaviš. Nesamozavest? Negotovost? Pranje lastnih možganov?

Razlika je, da nekateri bolje mislijo, drugi pa pač slabše.
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:23
Luckyss

Ja ampak ti resno mislis da sodelujejo v zaroti?
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:18
zenga.zenga

"Znanost pa postaja vse bolj fiktivna in kontraproduktivna in zato škodljiva človeškemu obstanku ..."


Bob leta ;)
nocoment78
# 10.09.2016 ob 16:58
Men je tud smesn poslusat neko poznanstvo astronomije Sumercev, Majev in Inkov kok so bili napredni pri Univerzumu a ko je bil Soncev mrk so poklal nevem kok nedolznih revezev
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 16:49
Luckyss

Njihove trditve lahko preverimo, imas dostop do formul in ostalih podatkov ,seveda ce jih razumes sploh. Tvojih trditev nemoremo ;)
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 16:07
Luckyss

Ocitno nerazumes bistva ;p Dolocene stvari smo res ponovno odkrili. Ampak vse stvari smo nadgradili z novim znanjem. Nase in njihovo znanje o astronomiji se mocno razlikuje.

To je isto , kot so indijanci trdili da je dolocena dolina nevarna za ljudi in ostale zivali, niso pa vedli da zaradi okuzenih klopov.

Ps; ne nas tlacit med flat-earth-je, ker se danes se noben ni oglasil ;p
gozdar1
# 10.09.2016 ob 15:14
@luckyss
Če misliš na stičinove blodnje oz. tiste sumerce , ki so poznali vse planete ampak za hranjenje informacij pa so še kar uporabljali glinene tablice.
generusus
# 10.09.2016 ob 15:01
Doslej je bilo predlaganih ža več kot deset različnih rešitev, kaj se zgodi z informacijami v črni luknji. Pred par meseci ja Hawking predlagal, da bi naj informacije lahko prehajale v črno luknjo in iz nje. Kot vemo, je Hawking bil pred desetletji prepričan, da se vse informacije o sistemih, ki padejo v črno luknjo, za vedno uničijo.
temp
# 12.09.2016 ob 14:24
Zavračanje vsega znanstvenega zaradi lastnega nerazumevanja nekaj tako osnovnega kot je število pi je pa res intelektualno dno! Tak posameznik se s svojim intelektom še za sumersko plebejsko srenjo iz 3500 pr. n. št. ne bi kvalificiral. :P
vox14
# 12.09.2016 ob 11:54
U, pa še to. Če imate možnost pojdite pogledat na Golovec, kjer imajo ob observatoriju ob enakonočjih ponoči astronomi in matematiki predavanja oz. jih lahko ob opazovanju zvezd kaj vprašate. Res lepa izkušnja in super tudi za malo starejše otroke.
o.r.c.h.i.d
# 10.09.2016 ob 18:40
Dokaz za obstoj Nibiruja:

Po predlogi so znanstveniki ustvarili znani vmesni člen med obema polovicama burgerjevega kruhka.
Prosimo, ne zamenjajte je s pokvarjeno gramofonsko ploščo.
o.r.c.h.i.d
# 10.09.2016 ob 17:55
Luckyass:
ta planet so morda poznali že Sumerci..
Če so poznali Pluton in Neptun, ki smo jih odkrili šele nedavno, potem ni povsem izključeno, da je prav njihov Nibiru (Marduk) tisti, ki ga sedaj iščejo znanstveniki.


Zakaj morda? Seveda so ga poznali, saj če so poznali Plutona, so poznali tudi Neptuna (pa ne govorimo o grških bogovih!), ki je seveda na palec milijonkrat manjši, kar so tudi verodostojno zapisali s svojim klinopisom. Seveda so tudi vladajoče kaste Kiš, Uruk, Ur in Lagaš vsa odkritja v vesolju dosledno zaupali svojemu ljudstvu, zato pa so tudi imeli primerna imena svojih dinastij (recimo tazadnje). Prikrili so jim, recimo, da bodo Sumerci po 3000 letih izumrli. Vsekakor pa so bili veliko boljši od današnje aristokracije, kenede.

P.S.: Zelo me veseli, da zenga.zenga s svojimi dvojnimi vejicami zapušča delo.si, in bo po novem zas...jeval tukaj.
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:25
Luckyss

Zgleda sm te narobe razumu, a hoces rect da NASA raziskuje ostali pa sedijo na riti?
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:17
Luckyss

Sj mas prav glede tega primera, ampak oni se strinjajo z vsem kar odkrijejo, kako pa to razlagas?
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 16:40
Mb128

Sj mas prav , in ja sm gledu Denikena ;) svaka mu cast kok je zasluzu z temi nebulozami ;) Ga spostujem kot prodajalca ;)

Kar se tice Luckyssa, men se obcasno da z takimi ljudmi bockat ;) sj vem da nikoli nebo odgovoru direktno na vprasanje, je pa res da on ni flat-earth clovek ampak NASA-is-fake cclovek. A ravno oni so bolj smesni, saj uporabljajo njihove podatke o vesolju , da jih zatrejo ali pa znanje starih kultur ;)
mb128
# 10.09.2016 ob 16:33
Vongobongo
Bojim se da preveč poenostavljaš zadevo. Veš obstaja dve vrsti vernikov. Prvi so tisti, ki verjamejo v bogove, ki so zanje neke vrste nadnaravne entitete. Po njihovo je bog ustvaril čisto vse.
Potem so še tukaj verniki druge vrste. Tipičen predstavnik teh je luckyss. Slednji se bo sicer z nami strinjal kako je nastal univerzum, razlike, da tako zapišem, pa se pojavijo kasneje. Pri njih sicer ni bogov, vsaj v nadnaravnem smislu ne, so pa vesoljci, ki so koščke svojega znanja prenesli na nas Zemljane. Nekateri celo verjamejo, da so vesoljci genetsko manipulirali z nami kajti le tako smo lahko postali takšni kot smo. Vongobongo a si bral, gledal kaj onega Švicarja von Denikena? On je tipičen zagovornik tega kar nam prodaja luckyss tu gor kot suho zlato. Seveda ne bo tega napisal direktno tu gor ker se še kako dobro zaveda da se po potem po njem tu gor vsulo tako da bo veselje. V zvezi s tem, veš jaz smatram, da bi bilo najbolje da ga pustimo čisto pri miru on pa naj, zaradi mene piše, riše po tem portalo kakor ve in zna in kolikor hoče. V končni fazi je on adminov problem in ne naš!
Še nekaj. V predhodnem članku sem ga pozval naj prezentira svoje dokaze in odzval se je točno tako kot sem pričakoval. S tem je vsaj meni povedal vse in jaz ga ne bom vsaj pod to rubriko kontaktiral nikoli več!
generusus
# 10.09.2016 ob 15:14
Do novega stališča v zvezi z ohranitvijo informacij v črnih luknjah, je Hawking prišel na osnovi kvantno-mehanskih fenomenov. Kvantno-mehanski princip do neke mere razreši tudi paradoks singularnosti v črnih luknjah in tudi singularnosti pri nastanku Vesolja, saj zaradi načela nedoločenosti ni treba več operirati z matematično singularno točko, ampak z 'razmazanim' področjem, ki je sicer še vedno zelo majhno, a ima volumen.
žvižgačka
# 12.09.2016 ob 11:31
Mednarodni simpozij spremlja množica javnih dogodkov z namenom približati znanstvena dognanja na področju vesolja tudi širši javnosti. Iskrena hvala Andreji Gomboc, da je radovednim in znanja željnim v Sloveniji to možnost omogočila!
o.r.c.h.i.d
# 10.09.2016 ob 20:13
Contact je res lep film, njegov naslednik pa je Prihod (Arrival)

Glede zagovornikov Sumercev, ali vam je jasno, da so ubežniki (inženirji in doktorji) taisti potomci teh sumerskih znanstvenikov, ki so z golim dnom steklenice Coka Cole odkrivali Neptun, Pluton in Nabiri? Ne bi me čudilo, da se isti znanstveni zarotniki precej upirajo prenosu izvirnega sumerskega znanja na zahod ;-)
o.r.c.h.i.d
# 10.09.2016 ob 18:42
Kot na sliki vidimo, sta 2 četrtini namerno zamegljeni. Zakaj le?
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 17:35
Luckysss

;)
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 15:19
Luckyss

Lih to sm mislu, to je bilo pred 6000leti, a se ti nezdi mal dalec da bi lahko bil to konkreten dokaz?
Vanek
# 10.09.2016 ob 14:56
Slika1: zelo zanimivo, torej obstajajo tudi svinjske luknje... :-p
helsinki
# 08.12.2016 ob 14:58
pseudo science, sci-fi pravljice in photoshop animacije, zanimivo ampak neresnično
aristotel
# 13.09.2016 ob 14:23
Ho, ho, tok pametnih butlov na enem mestu pa ze dolg ne.
avreli
# 10.09.2016 ob 19:57
...čudovito, toda (po moje) premalo se razume glede "črnih lukenj" da bi se "čudili"
Vsekakor, fantastična astronomija;
Osebno čutim, da je osebno čutim, da je Carl Sagan predstavil astronomijo v obliki da 6 letni otrok občuduje.
Stem se je držal Einsteinovega izreka: kdor ne more napisati - razložit da 6letni otrok razume, pomeni da sam ne razume.
Nadalje je realnost, da globina človeške potrebe je v upanju, da JE posmrtni obstoj.
Kakor prikazuje "contact" ... "prvi kontakt" film 1997 po novelji, slavnega "Carl Sagan". Astrofizika, filozofa, ki prinesel nekako v začetku 70 ali pozno 60 letih 20. stoletja astronomijo takorkoč v kuhinjo družine.
Kot takratni otrok vem, da govorim resnico ker sem razumel do mere, da sem ta predmet zacel ljubiti.
Nadalje glede Karl Sagana.... se bere v zgoraj omenjem smilu / komentarje.

...poleg ljubezni je astronomija velik del (mojih) človeških sanji .

[/url = https://en.wikipedia.org/wiki/Contact_(1
997_American_film)
luckyss
# 10.09.2016 ob 17:30
@Vongobongo
Ne bi temu rekel zarota, bolj dogovor..
Ker anarhija pomeni brezvladje, to pa pomeni, da bi veljaki nenadoma postali povprečneži ali manj, kar je za te ljudi slabše od smrti (če malenkost pretiravam:)..
Do takih preobratov bi prišlo recimo, da objavijo prisotnost višje razvite rase -alienov, skorajšnje uničenje Zemlje, ipd..
Pa ne mi spet polagat besed v usta - ne trdim, da vlade sodelujejo z "Marsovci"
:)
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 16:44
Zenga-zenga

Z to razliko da znanstveniki trdijo te stvari na podlagi izracunov in dokazov. Se pa vidi da pozabljas na tisti strokovni del pred razlago za nas laike.
Vongobongo
# 10.09.2016 ob 15:04
Luckyss

Sumerci pravis uuu ;) a se kdo drug al sam oni tako trdijo?
o.r.c.h.i.d
# 10.09.2016 ob 20:51
avreli,

pri tebi je bil Carl Sagan verjetno (poleg Merlota) prav gotovo prisoten, pa se ti je povezava "[/url = https://en.wikipedia.org/wiki/Contact_(9
97_American_film)" kljub temu sfižila. Je možno, da ne veš, kaj bi rad rekel?
Kazalo