Velika večina denarja na svetu obstaja le v elektronski obliki, v ničlah in enicah na bančnih računih, gotovine je le nekaj odstotkov. Finančni tokovi bi s tega vidika lahko potovali zelo hitro, kot švigi nakazil prek omrežja.

Pa vendar se lahko zgodi, da običajen, fizičen poštni paket iz Ljubljane v Carigrad prispe hitreje od nakazila s slovenskega bančnega računa v Turčijo. Vmes je svetovni sistem Swift, zadolžen za medbančno finančno komunikacijo, različni delovni časi ustanov, razni postopki preverjanja identitete in proti pranju denarja ... in tudi s tem povezani stroški.

Dva Slovenca, Tim Mitja Žagar in Jani Valjavec, pravita, da sta našla način, kako precej zmanjšati tako stroške mednarodnih nakazil kot trajanje. Rešitev: digitalna kriptovaluta Bitcoin. Kako? Namesto pošiljanja evrov, dolarjev in drugih valut skozi bančne sisteme potovanje opravijo bitni kovanci. Ali pa ga v praksi sploh ne, če ima podjetje v različnih državah odprte izpostave.

Storitev še razvijata, a za zdaj ostaja dejstvo, da je njuno podjetje Cashila trenutno edino na svetu z licenco za izvrševanje bančnih transakcij prek bitnih kovancev za območje SEPA-ja. Izdala ga je češka centralna banka in velja za 28 držav Evropske unije, pa še za Islandijo, Lihtenštajn, Norveško, Švico, Monako in San Marino.

Za samozaposlene ...
In kaj Cashila v praksi omogoča? Janez Novak na njej registrira svoj uporabniški račun, nato so možnosti številne, sta ustanovitelja pojasnila za MMC. Novak je lahko samozaposleni, ki izvaja storitve za naročnike zunaj Evropske unije. Plačnik iz ZDA zahtevano vsoto iz dolarjev pretvori v bitne kovance na lokalni borzi in jih nakaže na račun Cashile, natančneje, v Novakov predalček pri Cashili. Nakazilo je izvedeno skoraj nemudoma, pri čemer podjetje zaračuna odstotek provizije za vse prihodke (in nič za odhodke).

Novak lahko predalček pri Cashili upravlja kot dejanski bančni račun. Žagar in Valjavec celo trdita, da bi lahko za pravega navdušenca za bitne kovance v praksi nadomestil pravi račun pri bančni ustanovi. Cashila namreč omogoča neposredna nakazila na vse druge SEPA-bančne račune, vključujoč plačila vsakdanjih položnic za elektriko, obrokov posojil itd.

... in migrante
Storitev je uporabna tudi za državljane tretjih držav, ki oddaljeno (torej zunaj Evrope) delajo za evropska podjetja in želijo zaslužek čim prej v domovini. Naročnik plačo nakaže na uporabnikov naslov pri Cashili, nato prejemnik bitne kovance v domači državi zamenja za lokalno valuto. Cashila si spet odtrga odstotek, medtem ko različni drugi sistemi mednarodnih nakazil precej več, navajajo pri podjetju.

Storitev pospeši tudi plačila znotraj območja SEPA, pri čemer Cashila navaja primer uporabnika iz Bolgarije, ki na ta način nakazuje šolnino za svojega otroka v mednarodni šoli.

Načrtovana krepitev svetovne mreže
Dolgoročna vizija vključuje izpostave Cashile v ciljnih neevropskih državah oziroma partnerska podjetja, pri čemer se prvo takšno obeta v Južni Koreji, napovedujeta sogovornika, pa tudi v določenih afriških državah. Tako bi denimo državljan Konga na delu v Evropi nakazal denar v domovino, pri čemer ta dejansko nikoli ne bi prestopil državnih meja. V domovini bi mu ustrezno vsoto le izplačala sodelujoča družba.

ZDA za Cashilo v tem smislu sicer niso prioriteta, saj tam pridobljena licenca v eni zvezni državi ne omogoča poslovanja v vseh 50, temveč je v praksi potrebnih 50 licenc. A kljub temu že zdaj to omogočajo, z Valjavčevimi besedami: "Prek nas lahko najhitreje plačaš račun iz Amerike v Evropo. Prek mednarodnega prometa to traja tri, štiri dni, pri nas pa je to v enem dnevu."

Zakaj na Češko
Podjetje je registrirano v Pragi, Češka. Razlog? Slovenska zakonodaja, navržeta sogovornika, ki je takšna, da denimo PayPal, največje podjetje za spletno plačevanje, sploh ne bi mogel poslovati, če bi bil registriran v Ljubljani. Verifikacijo za plačevanje je pri nas mogoče opraviti le osebno ali pa s posebnimi spletnimi certifikati - in za pridobitev teh certifikatov se je pri treh ponudnikih spet treba zglasiti osebno. Kako bi bilo videti, če bi moral za registracijo računa pri PayPalu (ali Cashili ali nečem tretjem) Američan prileteti v Slovenijo?

Od 28 držav EU-ja jih ima takšno ureditev osem, 20 pa je brez tovrstne zakonske omejitve. PayPal denimo deluje iz Luksemburga (tudi zaradi davčne ureditve). Valjavec in Žagar sta tako poskusila pri češki centralni banki in uspela.

Daljša "zagonska" zgodovina
Sogovornika nista novinca v svetu zagonskih podjetij. "Mi smo otroci medmrežja in računalnika. Jaz sem imel svoja prva zagonska podjetja, ki so se ukvarjala s programiranjem, že med obiskovanjem fakultete," pove Žagar. Med drugim je razvijal prvo slovensko aplikacijo za iPhone, Odpiralni časi, pa tudi marsikatero aplikacijo, ki je še zdaj v uporabi telekomunikacijskega podjetja Simobil, denimo Moja družina. Za bitne kovance sta se začela zanimati pred leti, ko jim je cena strmo narasla, in hitro začela iskati mogoče načine uporabe. V daljšem procesu analize sta pripravila in "ubila" več mogočih produktov in končala pri Cashili.

Od lanske ustanovitve je podjetje opravilo za skoraj pol milijona evrov prenosov. Valjavec in Žagar v svoji viziji za prihodnja leta ne napovedujeta ogromne rasti in hude svetovne odmevnosti, kot je to pogosto preoptimistično slišati v svetu zagonskih podjetij. Menita, da bo Cashila v roku petih let pomagala transakcije ceneje in hitreje izvajati nekaj manjšim bančnim in drugim finančnim ustanovam.

Bitcoin kot tehnologija prihodnosti
Sta pa zato toliko bolj navdušena nad samo tehnologijo za bitnimi kovanci. Valjavec celo pravi, da bo ta čez 10 ali 20 let "večja od spleta samega". Bitcoin je namreč le ena izmed mogočih uporab tehnologije, imenovane BlockChain, ki jo je leta 2009 razvil nekdo pod psevdonimom Satoši Nakamoto, in ji rečejo tudi "tovarna zaupanja".

BlockChain je javni register, neke vrste javna zemljiška knjiga, le da je ne piše in ureja neka centralizirana ustanova, temveč ogromno omrežje računalnikov po vsem svetu. Vsak dogodek je natančno sekvenciran, popisan in javno razviden.

Ta "zemljiška knjiga" oziroma register temelji na močnem kriptiranju. Vsak lastnik določenega vnosa v knjigi oziroma določene količine bitnih kovancev pa teh dejansko ne poseduje. Ima le ključ do njih. Ko jih želi trošiti, se mora pri centralnem omrežju Blockchain identificirati, kar stori s pomočjo kriptiranega ključa, in le pove, kdo bo novi lastnik. Ko se to zgodi, ogromna farma računalnikov nemudoma preveri in popiše transakcijo, ustvari nov "blok" in pošlje na novo generiran ključ srečnemu novemu lastniku.

Takšna tehnologija je uporabna ne le kot kriptodenar, temveč kot (zelo) zanesljivo popisovanje dogodkov s katerega koli področja. Po začetnih letih distance so zanimanje zanjo začele kazati največje svetovne finančne ustanove, saj je odprtokodna in jo bodo lahko prilagodile za lastne potrebe.

Tudi BlockChain seveda ni neprebojen, obstajajo teoretične možnosti, kako sistem računalnikov, ki centralni register vzdržujejo, opetnajstiti. A za zdaj je prestal večino preizkušenj in glavne zlorabe so se zgodile zaradi človeškega dejavnika. Osebni ključ do vnosa v registru je v osnovi datoteka, shranjena v računalniku, zato se ga da tudi ukrasti. V znanem primeru borze Mt Gox, ko so trgovalci z bitnimi kovanci svoje ključe množično zaupali temu podjetju, jih je denimo čez noč izginilo na stotisoče.

Iskanje vlagateljev
Cashila je lani prejela 100.000 evrov semenske investicije iz bolgarskega sklada LAUNCHub, zdaj pa je v teku nov krog iskanja vlagateljev. "Ko se srečata faks in elektronska pošta ... nočeš biti faks," pravi Žagar. Prepričan je, da je v tem primeru elektronska pošta BlockChain.