V okviru raziskave, ki jo je vodil Tomaž Požar z ljubljanske fakultete za strojništvo, so slovenski raziskovalci opravili meritve, ekipa iz Kanade pa je izračunala optične sile. Brazilski znanstveniki so nato naredili natančen model širjenja valovanja. Foto: Televizija Slovenija
V okviru raziskave, ki jo je vodil Tomaž Požar z ljubljanske fakultete za strojništvo, so slovenski raziskovalci opravili meritve, ekipa iz Kanade pa je izračunala optične sile. Brazilski znanstveniki so nato naredili natančen model širjenja valovanja. Foto: Televizija Slovenija

Ugotovili so, da to počne prek elastičnih valov, ki so podobni tistim, ki jih povzročajo potresi. Odkritje pa obeta tudi možnosti uporabe v praksi.

"Do zdaj se je vedelo samo to, da svetloba lahko premika snov kot celoto, mi smo pa prvi pokazali, kako se gibalna količina svetlobe prenaša na elastične valove, ki potujejo po snovi in podobne valove zaznamo pri zemeljskem potresu," pove Tomaž Požar s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

In kako je to mogoče izmeriti? Podobno kot udarec s kladivom sproži zvok, se tudi pri odboju laserske svetlobe od zrcala sproži zelo tih zvok v obliki elastičnih valov – zvok, ki so ga "poslušali" oziroma izmerili. "Ta tihi zvok povzroči premikanje snovi za manj kot premer atoma, največ za pikometer, to pomeni, da je za decimalno ničlo 11 ničel in ena enka. Sposobni smo pa izmeriti premike, velike okrog štiri premere jedra atoma."

Poleg odkritja samega veliko obetajo tudi instrumenti, ki so jih ob raziskovanju razvili. "Razvili smo senzoriko do te mere, da jo lahko uporabimo v aplikacijah, drugo pa, da smo razvili platformo, s katero lahko zaključimo klasično teorijo elektrodinamike," pojasni Požar.

Spoznanja bodo lahko uporabili za razvoj izjemno občutljivih instrumentov, kakršne na primer uporabljajo pri laserskih operacijah oči.

Razvozlana skrivnost o svetlobi
Razvozlana skrivnost o svetlobi