Daljni in za vesoljske razmere drobni Pluton morda ne bo več dolgo priznan kot deveti planet našega osončja. Foto: EPA
Daljni in za vesoljske razmere drobni Pluton morda ne bo več dolgo priznan kot deveti planet našega osončja. Foto: EPA
Tradicionalne predstave o vesolju in našem sončnem sistemu bi lahko zamajala nova astronomska odkritja. Foto: EPA

Strokovnjaki si glede Plutona, ki je daleč najmanjši in najbolj oddaljen planet našega sončnega sistema, niso edini. Astronomi so v bližini sončnega sistema v t. i. Kuiperjevem pasu že odkrili več planetarnih objektov. Najpomembnejše pa je bilo odkritje vesoljskega telesa 2003 UB313, imenovanega tudi Xena, ki bi ga na tokratnem srečanju lahko umestili med planete.

Plutona so astronomi prvič opazili leta 1930 in se od planetov Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn in celo od sebi najbližjega Neptuna močno razlikuje.

Premer 2003 UB313 je po meritvah s Hubblovim teleskopom za okoli 640 km večji od Plutonovega. Slednjemu zdaj grozi izguba naslova planeta, še poroča BBC.

Pluton, ki je najdlje oddaljen od Sonca, ima nenavadno velik naklon orbite. Na določenem delu poti se celo približa Soncu pred sosednjim planetom Neptunom. Nekatere lune, ki krožijo okrog drugih planetov, Plutona presegajo po velikosti. Sam pa ima tri lune, največjo z imenom Charon, ter dve manjši, Nix in Hydro.

Kaj sploh je naš sončni sistem?
Sončni sistem sestavljajo Sonce in nebesna telesa, ki težijo k njemu, tj. devet planetov in njihovih 165 znanih lun, pa tudi asteroidi, meteroidi, planetoidi ali manjši planeti, kometi in medplanetarni prah. V širšem pojmovanju umeščamo med raziskana področja sončnega sistema Sonce, štiri zemeljske planete, notranji pas skalnatih asteroidov, štiri velike plinaste planete in zunanji pas majhnih ledenih nebesnih teles, znan pod imenom Kuiperjev pas.

Glavni planeti v vrstnem redu oddaljenosti od Sonca so Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter, Saturn, Uran, Neptun in Pluton. Vsi planeti razen Zemlje so dobili imena po božanstvih grško-rimske mitologije.