Že znana ugotovitev, da so možgani potrebni počitka, se je tako znova potrdila. Možgani si med spanjem bolje uredijo podatke kot med budnostjo, še kaže raziskava procesov, med katerimi ljudje shranjujemo in znova prikličemo pred kratkim naučene informacije.

Do zdaj je bilo znano, da se sveži spomini začasno shranijo v predel možganov, imenovan hipokampus, in da se ne vtisnejo takoj tudi v dolgoročni spomin. Prav tako vemo, da je bistvena reaktivacija teh spominov kmalu po učenju, saj le tako pride do dolgoročnega zapisa na možganski "trdi disk", neokorteks.

Zdaj pa so znanstveniki dokazali, da so sveže pridobljeni podatki precej ranljivi, če so možgani povsem budni. Možgani tudi dosti težje vtisnejo prvo pesmico v dolgoročnejši spomin, če se hkrati učite še drugo.

Znanstveniki univerze v Lübecku so predvidevali, da so procesi pomnjenja med budno dobo podobni tudi med spanjem, a odkritja niso bila povsem skladna s pričakovanji.

"Dremajoča" skupina uspešnejša od budne
V raziskavi je sodelovalo 24 prostovoljcev, ki so si morali zapomniti 15 parov kartic s slikami živali in vsakodnevnih predmetov. Pri tem so jih izpostavili tudi neprijetnemu vonju.

Petnajst minut pozneje so polovici sodelujočih naložili novo, podobno nalogo, tokrat z malo drugačnim vzorcem kartic. Tik pred tem so jih znova izpostavili enakemu smradu, kar naj bi sprožilo spomin na prvo vajo.

Preostalih 12 sodelujočih v raziskavi je po prvi vaji rahlo zadremalo, nato so jim še med dremežem spustili pod nos smrad, nato pa so morali opraviti drugo vajo. Zatem so znanstveniki preverili, koliko sta si skupini zapomnili.

Na presenečenje znanstvenikov se je "dremajoča" skupina izkazala precej bolje od tiste, v kateri so bili sodelujoči ves čas budni. Speči so si v povprečju zapomnili 85 odstotkov vzorcev, medtem ko so si jih budni le 60 odstotkov.