Znanost in tehnologija
Težava odraščajočih generacij ni toliko zasvojenost s spletom in igrami, pač pa bolj čezmerna raba in "zasedenost" ter zdravstvene težave, ki se pokažejo leta ali desetletja pozneje v odrasli dobi. Foto: Pixabay
Digitalna "resničnost" je veliko bolj bleščava in zanimiva za otroke od starinske analogne "resnične resničnosti", zato morajo starši paziti in otrokom prepovedati celodnevna visenja pred zasloni, nagnati jih je treba ven in zagotoviti dovolj raznolikega gibanja na prostem, je opozorila Tina Bergant. Foto: Pixabay
Bor Lucijan Turek je prepričan, da je igričarstvo povsem združljivo z "normalnim" življenjem, če si človek zna postaviti prioritete. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Zdaj lahko kdor koli kadar koli igra s komer koli, vedno je na svetu nekdo, ki bo hotel s tabo igrati igro, druženje z enako mislečimi je postalo izredno enostavno, ljudje postanejo tudi zelo dobri prijatelji, vem za primere, ko se je par spoznal pri igranju igre in se pozneje poročil.       
 O igričarskih romancah
Televizija, igrice in splet so zgolj priročni dežurni krivci za slabe navade otrok. Odgovornost leži na odraslih, so se strinjali na konferenci o preprečevanju zasvojenosti s spletom. Foto: Pixabay
Nacionalno konferenco preprečevanja zasvojenosti s spletom je organiziral center za sodobne odvisnosti Logout, dogodek pa je financiralo ministrstvo za zdravje. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Prej je bila za vse kriva televizija, zdaj pa izgublja svojo moč, ko pobudo prevzemajo sodobne tehnologije, in zdaj strokovnjaki pravijo – glejte vsaj televizijo, da boste skupaj s svojimi otroki. Televizija in splet sta zgolj dežurna krivca za slabe navade otrok.       
 Martina Peštaj o odgovornosti odraslih za koristno uporabo sodobnih tehnologij
Aplikacije za mobilne telefone so narejene tako, da nas poskušajo 24 ur na dan "prikleniti nase", stalno nas zasipajo z opomniki, da bi se vrnili in na novo nekaj poklikali. Foto: Pixabay
Pri organizaciji Logout svetujejo, da se tu in tam "odlogiramo". Odhod na dopust tako priporočajo brez spleta na pametnem telefonu. Foto: Pixabay
       Mesečno naročnino si malokatera igra lahko privošči, ker jo je treba upravičiti z nekakšnim presežkom, to so večinoma samo MMORPG-ji kot je Final Fantasy online in World of Warcraft. Igralci bodo enostavno ušli drugam na podobno zastonjsko igro, kopirane igre so sicer dosti slabše dodelane, a izkušnja zna biti zelo podobna, socialni vidik pa je identičen, prav tako spoznaš ljudi, se pridružiš cehu.       
 O mesečnih naročninah za igranje spletnih iger
Evro
V igričarskem svetu se obrača vedno več denarja, saj je imel na primer turnir igre Dota 2 v letu 2017 nagradni sklad v vrednosti več kot 24 milijonov evrov. Foto: Reuters
Timske večigralske igre so med tistimi, ki privabljajo največje množice igralcev. Foto: Pixabay

Dodaj v

Težave z računalniškimi igrami? Najslabše je, če starši pridejo "pametovat".

Starši morajo imeti argumente in paziti na zgled
7. marec 2018 ob 16:00,
zadnji poseg: 7. marec 2018 ob 16:20
Ljubljana - MMC RTV SLO

"To je nekdo, ki veliko igra računalniške igre, mu je to hobi ali pa celo služba, po navadi pa je tako, da sam sebe določiš, se prepoznaš kot gamer, rekel bi, da gre za eno od velikih subkultur," je gamerja oz. t. i. igričarja za MMC opisal Bor Lucijan Turek.

Igričarska subkultura je precej intergeneracijska, saj vanjo padejo tako najmlajši šolarji, srednješolci, študentje kot tudi že odrasli z rednimi službami in družinami srednjih let, je naštel Bor Lucijan Turek, specialist za področje igričarstva pri centru za sodobne odvisnosti Logout, in dodal, da je subkultura pričakovano najopaznejša na spletu.

Je povezava med igričarstvom in zasvojenostjo s spletom nujna? "Mislim, da ne, sploh pri starejših, ki imajo službe in otroke, vidimo, da če imajo v življenju pravilno postavljene prioritete, so še vedno lahko gamerji, pa ne trpi ne služba ne družina," je odgovoril Turek in dodal, da enostavno svoj prosti čas, ko bi lahko počeli kar koli, namenijo igram.

Kako igre vidijo avtsajderji?
Pogosto pride do razkoraka svetov, ko zunanji opazovalec, pa naj bodo to starši ali kdo drug, ne razume gamerskega sveta in tako v igranju vidi zgolj nasilje, pobijanje, neumnost, zapravljanje časa, odvisnost … itd. Medtem ko za igralca velikokrat igre predstavljajo pozitivne občutke, kot so druženje, tekmovanje, sodelovanje, izziv, zabavo, dokazovanje in sprostitev.

Kaj predvsem mlade tako zelo vleče v igre? "Zabava, sprostitev, počnejo lahko zanimive stvari, ki v resničnem življenju niso mogoče, odkrivanje novih svetov, tekmovanje in druženje, premagovanje izzivov, sodelovanje in timsko delo," je naštel in dodal, da gre pogosto tudi za navadno "preganjanje dolgčasa".

Kako naj se mladi izognejo pasti, da bi jih igričarski svet popolnoma potegnil vase? "Računalnik oz. telefon nikoli ne sme biti najpomembnejši, poleg tega si je treba koristno in kakovostno zapolniti prosti čas z raznovrstnimi dejavnostmi s prijatelji, športom … itd.," je odgovoril.

Zasvojenost ali čezmerna raba?
Turek zase pravi, da zasvojen nikoli ni bil, saj mu igre nikoli niso postale najpomembnejša stvar v življenju, pomembnejše, kot je družina, šola ali prijatelji. "Preveč prostega časa sem imel in sem visel na računalniku, a vedno sem dal drugim stvarem prednost pred računalnikom, bil pa sem manj dejaven, ker sem preveč prostega časa namenjal igram," je priznal čezmerno rabo in dodal, da so bile ocene v šoli vedno dobre. Na fakulteti pa je bila bolj "težava", ker se je treba učiti tudi stvari, ki te ne zanimajo najbolj, je dodal mladi magister kemije.

Na enak način so po njegovih besedah težava pametni telefoni in brskanje po družbenih omrežjih, kar marsikdo počne cele dneve, ali pa gledanje žajfnic in drugih neumnosti na televiziji. Če temu namenjamo preveč prostega časa, začnemo postajati pregovorni kavčarji.

Dialog kot nasvet za starše
Brezglavi neargumentiran pritisk staršev ima večinoma nasproten učinek od želenega in izzove uporništvo, poleg tega morajo starši paziti na zgled, saj prepovedovanje nečesa, kar sami počnejo vse popoldneve, če so na primer na pametnih telefonih, tablicah ali pred televizijo, ne bo imelo učinka. "Razvije se določen občutek uporništva, pa tudi nesprejemanja, nekoga, ki si je izbral mogoče malce nekonvencionalen hobi," je opozoril.

Kako naj starši uspešno "nagovorijo" otroka, ki je preveč zalepljen na zaslon? "Fino se je pozanimati, kaj sploh počne in zakaj ga to veseli, najslabše, kar lahko naredijo starši, je, da pridejo "pametovat" v sobo, ker s tem ga takoj izgubijo. Vzpostaviti se mora dialog in priti mora do dogovora, še posebej je to ključno pri mlajših, ki še težje sami sebe nadzorujejo," je poudaril in hkrati pojasnil, da morajo dogovor najti skupaj.

Center za pomoč pri sodobnih odvisnostih Logout
.
Test zasvojenosti z računalniškimi igrami (tudi na mobilnih telefonih)
.
Brezplačna telefonska številka za nasvet in pomoč:
080 73 76
www.logout.si



Kako močna je slovenska gamerska skupnost?
Igričarsko močne so predvsem pregovorno ZDA, Japonska, Nemčija, Združeno kraljestvo, Koreja in Kitajska, kjer se v igričarski industriji obrne največ denarja. Kako močna pa je igričarska skupnost v Sloveniji? "Ni zelo močna, mislim, da se na neki način drži v ozadju. Pri nas od družbe gamerstvo mogoče ni tako sprejemljivo, v ZDA pa je to nekaj čisto normalnega," je odgovoril in dodal, da pri nas hitreje prideš do sklepa, da gamerstvo avtomatično pomeni nekakšno zasvojenost.

Stereotip socialno nespretnega piflarja oz. "geeka"
Kako resničen je negativen stereotip gamerjev kot socialno nespretnih "piflarjev", ki se raje umaknejo v virtualni svet? "Stereotip pravi, da gre za debelega belca, ki pri mami sedi v kleti (mother's basement) in cele dneve igra igre ter visi na spletu, a to ne bo držalo. Še posebej zdaj, ko gamerji odraščajo in prehajajo v odraslost, si ustvarjajo družine, se ta stereotip počasi podira," je poudaril.

Najpopularnejše so večigralske igre
Timske večigralske igre so med tistimi, ki privabljajo množice igralcev. Takšne so "streljačine", kot je Counter-Strike, večigralske igre MMORPG (Massive multiplayer online roleplaying game), kot je World of Warcraft, in igre žanra v slogu Iger lakote (Hunger games), kot je Battle Royale, kjer vsi igralci na primer popadajo z letala na samoten otok, na katerem zmaga zadnji preživeli.

Trenutno najpopularnejše pa so igre MOBA (Massive online battle arena), kot je Dota 2, kjer upravljaš en lik in si del skupine, ki poskuša premagati nasprotno skupino. Takšno gladiatorsko spopadanje dveh skupin igralcev pa je kot nalašč za prirejanje turnirjev.

E-športni (eSports) igričarski turnirji
Veliki turnirji iger tipa MOBA z nagradami segajo v višave, saj je nagradni sklad za enega izmed turnirjev Dote 2 leta 2017 znašal več kot 24 milijonov dolarjev, je opozoril Turek. Tekmovanja profesionalnih gamerjev so vedno večja, vedno več iger ima turnirje, količina denarja pa iz leta v leto narašča. Leta 2015 se je v e-športu (eSports) obrnilo kar 325 milijonov dolarjev. Ekipe imajo pet ali šest članov in trenerja, ki "določa strategijo za bojevanje proti nasprotniku, ki mogoče pogosto uporablja isto taktiko".

"Nagrade so visoke, ekipe pa se zelo hitro spreminjajo, saj v primeru neuspeha hitro koga vržejo ven," je navedel, da ekipe igralce izbirajo podobno kot v profesionalnih športih. "Ekipe pogosto skupaj živijo v gamerski hiši, kjer trenirajo in pilijo igro pred tekmovanji," je še dodal, da igričarstvo lahko predstavlja za določene ljudi resen poklic, a podobno kot pri profesionalnih športih je treba biti izredno dober ter imeti srečo, da te opazijo. "Občutek imam, da bo tega vedno več, tako bo tudi priložnosti več in bo postajalo bolj družbeno sprejemljivo, a mogoče za zdaj še ne v Sloveniji," je sklenil.

Splet in socialna komponenta
S prihodom širokopasovnega medmrežja so se igre preselile na splet. "Zdaj lahko kdor koli kadar koli igra s komer koli, vedno je na svetu nekdo, ki bo hotel s tabo igrati igro, druženje z enako mislečimi je postalo izredno enostavno, ljudje postanejo tudi zelo dobri prijatelji, vem za primere, ko se je par spoznal pri igranju igre in se pozneje poročil," je opisal, da je bila igram dodana komponenta "stika z ljudmi po vsem svetu".

Fokus nagrajevanja je splet s posameznika, ki je prej igral sam zase, prenesel na skupino. Zdaj je nagrajena skupina, drugi igralci so pri uspehu soodvisni, razvijejo se kompleksne organizacije, igralci se povežejo v t. i. guilde (cehe), v katerih različni igralci prevzamejo različne vloge.

Pametni telefoni in klikanje
Prihod pametnih telefonov na gamerstvo (za zdaj) še ni imel resnega vpliva, saj "bi težko nekomu, ki igra igre na telefonu, rekli gamer", a opaziti je, da so se začele podobne igre pojavljati tudi na pametnih telefonih, kot je Clash Royal, ki ima profesionalno sceno in tekmovanja.

Značilnost mobilnih iger na pametnih telefonih je predvsem, da poskušajo igralce 24 ur na dan prikleniti nase. Tako lahko neka dejavnost traja osem ur, na primer odpiranje čarobne skrinje in takoj ko se bo odprla, nas bo telefon opomnil, pa če tudi je to sredi noči, da lahko pogledamo, kaj je v njej in začnemo odpirati naslednjo. Prav tukaj se skriva past. "Stalno nas igra vabi, naj se vrnemo, nenehno je treba nekaj poklikati," je opisal.

Igre za igranje "v neskončnost"
"Trend v gamerski industriji je, da bi se vse igre preselile na splet, igre tako ne bi več samo prodali, pač pa bi postala nekakšna storitev, da jo igramo konstantno, stalno se spreminja, širi z različnimi nadgradnjami, stalno je mogoče nekaj dokupovati, da ima čim daljšo življenjsko dobo," je pojasnil, da si razvijalski studii trudijo ustvariti igre, ki bi jih igrali v "neskončnost".

"Mesečno naročnino si malokatera igra lahko privošči, ker jo je treba upravičiti z nekakšnim presežkom, to so večinoma samo MMORPG-ji, kot je Final Fantasy online in World of Warcraft. Igralci bodo enostavno ušli drugam na podobno zastonjsko igro, kopirane igre so sicer dosti slabše dodelane, a izkušnja zna biti zelo podobna, socialni vidik pa je identičen, prav tako spoznaš ljudi, se pridružiš cehu," je pojasnil in dodal, da igre večinoma prodajajo dodatke, razširitve v obliki na primer novih zemljevidov itd. "Zadnje čase se pojavlja prodajanje predmetov, ki vplivajo na igro, kot je boljši meč, oklep, puška, s čimer se gamerji ne strinjajo, ker jim ni všeč, da denar vpliva na izid igre, še posebej takrat, ko gre za igro, za katero si plačal," je poudaril to, da igre, ki omogočajo, da si boljši, ker imaš več denarja, niso ravno priljubljene.

Na zmenek z golobom?
Za vsakega se po Turkovih besedah najde igra in tudi če nam pade na misel še tako bizarna ideja, podobna igra verjetno že obstaja. Ena takšnih je japonska igra Hatoful Boyfriend, v kateri hodi igralec na zmenke z golobi. "To je primer čudne igre, ki ni logična na prvi pogled, a je zelo dobro ocenjena, ker naj bi imela veliko globljo zgodbo," je navedel primer.

Spletne fraze oz. memeji in trolanje
Tipična značilnost spletne t. i. gamerske subkulture so spletne, pogosto šaljive, zbadljive ali provokativne, slengovske fraze meme. "Meme je težko razložiti, to so interne šale, ki veljajo za celoten splet in jih razumejo povsod po svetu," je pojasnil. Šaljive spletne strani polne memejev, ki jih z močno prisotnostjo soustvarjajo igričarji, so po njegovih besedah na primer 9gag, Reddit in 4chan, kjer opazimo, da je veliko prostora namenjenega prav igram.

Druga dejavnost, s katero se kratkočasijo gamerji, pa je trolanje (provociranje, onemogočanje, nagajanje drugim igralcem), ki ga je bilo v vseh večigralskih igrah (multiplayerjih) vedno veliko. V subkulturi pridobi človek takšen cinično-sarkastičen odnos, ki ga potem uporablja povsod na spletu, tudi ko na primer komentira politiko ali kaj tretjega, je sklenil Turek ob robu Nacionalne konference preprečevanja zasvojenosti s spletom, ki jo je financiralo ministrstvo za zdravje.

Največja težava je "zasedenost"
Po besedah pediatrinje specialistke za nevrologijo Tine Bergant raziskave kažejo, da v Sloveniji glavna težava ni zasvojenost s spletom, igrami in pametnimi telefoni, pač pa gre v večini primerov za problematiko čezmerne rabe in posledično "zasedenost" celih generacij. Rezultat so slabe fizične sposobnosti, neustrezni vzorci in predvsem premalo spanja, abdominalna debelost ter porušeno hormonsko ravnovesje. Gre za "tlečo epidemijo", je poudarila.

Definicija zasvojenosti s spletom ali igrami, ki pravi, da smo zasvojeni, ko so pomembno omejene in okrnjene naše druge dejavnosti, je po besedah Bergantove najbliže bistvu. Digitalna "resničnost" je veliko bolj bleščava in zanimiva za otroke od starinske analogne "resnične resničnosti", zato morajo starši paziti in otrokom prepovedati celodnevna visenja pred zasloni, nagnati jih je treba ven in zagotoviti dovolj raznolikega gibanja na prostem, je opozorila. Otrok s še ne dokonca razvitimi možgani veliko težje nadzira svoje vedenje, zato je budno usmerjanje staršev nujno, je opozorila.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
7up
# 07.03.2018 ob 16:29
Za začetek, bi lahko tudi v naslovu nehali uporabljati izraz "igrice" :)

V tem poslu se "obrne" že ogromno let več denarja kakor pa v celotni filmski industriji!
Outsider
# 07.03.2018 ob 16:53
Igrice ja. In zadnjič so podelili Oskarčke za filmčke.
marvin34
# 07.03.2018 ob 16:33
PomisliSe1x: "To je nekdo, ki veliko igra računalniške igre, mu je to hobi ali pa celo služba"

kaj tocno je s tem narobe!? Pri esports lahko paralele potegnemo z ostalimi sportnimi prireditvami.
boro007
# 07.03.2018 ob 16:54
V času srednje šole sem bil zasvojen z igricami, če bi me takrat vprašal bi sicer zanikal, ampak tako je pač z odvisniki...

Sicer se imam le temu zahvalit da sem vzljubil računalništvo in sem kasneje to prelevil v posel. Ne ne igram igric na šiht :)

MMORPG-ji te zasvojijo, in včasih prekomerno potegnejo v svoj svet ravno zaradi interakcije z drugimi igralci. Zato se tudi nisem nikoli "uradno" prijavil v WOW... Tam lahko srečaš ljudi z vsega sveta, kar pomeni včasih igranje pozno v noč itd...

Ampak ameriške šolske poboje enačit z igranjem iger pa ne bo šlo... Enake igre se igrajo po vsem svetu. Mogoče bo večji problem ta da greš lahko tam v "merkator" oz. WallMart po AK15 in kevlar in nato vrlo hrabro na šolsko dvorišče... Še prej bi rekel da so igre tiste kjer lahko varno spustiš ventilček, namesto da bi to naredil v resnici. Tačas se pa verjetno že malo ohladiš in razmisliš.

Več samomorov se je zgodilo zaradi ljubosumja in zlomljenih src, kot pa zato ker obstajajo video igre...
Nostromo
# 07.03.2018 ob 16:50
Lepo, da ste se odločili malce osvetliti to (pri nas) neupravičeno zapostavljeno področje. V razvitem svetu je igračarstvo že nekaj časa ena izmed paradnih disciplin elektronske idustrije.
Unspoken
# 07.03.2018 ob 17:17
Spadam med 40 letnike. Imam urejeno družinsko življenje, dva otroka, ustvarjalno službo. Vsak dan telovadim, treniram, hodim v hrib, kuham kosilo. Žene ne zapostavljam. :) Zvečer pa kakšno urico posvetim računalniškim igram in tudi zelo uživam. Hobi, ki bo verjetno ostal celo življenje. :)
Raines
# 07.03.2018 ob 16:36
"Bor Lucijan Turek je prepričan, da je igričarstvo povsem združljivo z "normalnim" življenjem, če si človek zna postaviti prioritete."

Stavek z veliko piko na koncu.
kazam123
# 07.03.2018 ob 16:38
Težava je predvsem internet. Včasih si tudi imel igre, pa si po nekaj urah vseeno šel na luft. Danes ko pa je vse povezano na internet (COD, Battlefield,WOW...) pa se ne moreš več odlepit od zaslona, sploh če imaš tudi že prijatle, ki igrajo in se "pogovarjajo" s tabo. Ko pa ta klapa pride skupaj ven kaj popit, pa vsi mutavi ne znajo trije vkup zložit enega stavka, tako, da itak najbolje glavo dol, da gledajo potem internet še na telefonu.
Žal je tako in vem kako je bilo v študentskem apartmaju družabno pred in po prihodu interneta (kot noč in dan).
Norisla
# 07.03.2018 ob 17:40
Predvidevam da avtor ne loči med igricami in igrami...
qotsa
# 07.03.2018 ob 17:34
Prosim, popravite besedo "igrice" v igre.
rangerno1
# 07.03.2018 ob 18:39
Celoten članek in par komentarjev je res na patetičnem nivoju. Za začetek, je velik razlika med igrami in igricami. Naslednja stvar, če bi kdo vedel kako poteka celotna produkcija iger, pa naj si bo za PC ali konzole, bi vedel, da gre pri izdelavi iger za ogromne projekte in iz leta v leto večje vložke in potrošnjo. Gre dejansko v zabavi za največjo industrijo in uporaba termina "igrice" je nekaj takšnega, kot da bi napisal filmček za naprimer film The Shape of Water (ko je že ravno aktualen), ali pa kot da bi za skupino, kot je AC/DC napisal, da je glasbena skupinica, ali pa da je Van Gogh bil odličen slikarček. No če se navežem še malce na samo produkcijo iger, gre za največjo možno umetnost in znansot, sej izdelava iger vključuje cel kup stvari od same matematike, fizike in podobnega, kar se pogona iger tiče, pa vse do kreativnih idej, scenarija, samega level designa, karakterjev, tekstur in vsega mogočega tiče (da ne naštevam do jutri), dobra igra vsebuje tudi seveda odlično glasbeno podlago oz. soundtrack, efekte in tudi po več 100ur dialogov. Na največjih naslovih iger dela tudi po 500 ljudi.

Kar se samega igranja tiče, je prav smešno kako zaplankano nekateri razmišljajo, zabava je in vedno bo vedno obstajala in tako kot so naši stari starši in starši "zlorabljali" radio, fotoaparate, TVje,... tako ima naša generacija pač računalnike in brez slabe vesti lahko napišem, da so bili tudi omenjeni po cele dneve za TVji, pa še vedno živijo, pa še to za katodami, ti mladi danes pa vsaj za poštenimi zasloni, ki škodijo očem neprimerljivo manj. Računalniške igre so mi recimo zelo pomagale pri učenju angleščine v raznih miselnih igrah zelo dobro delujejo možgani in to pušča dolgoročno zelo pozitivne učinke, naprimer tudi koordinacije in orientacije se človek nauči, veliko je momentov odločanja, kar je tudi dobro za osebno rast, stvar je zabavna in ja do neke mere tudi skrbi za socializacijo ljudi, kjer pa se strinjam, da je potrebna tudi klasična socializacija. V igrah dobro razvijami tudi svoje reflekse in se poleg prej omenjene angleščine naučimo še cel kup drugih stvari. Pozitivnih učinkov je ogromno.

Kot pri vsaki stvari, lahko pride tudi pri igranju iger do pretiravanja, ampak to se lahko zgodi praktično pri vsaki stvari, mnogokrat celo pretiravanje s športom lahko prinese več težav in poškodb... vsekakor pa vsak normalen človek ve kje so meje pri vseh stvareh v življenju, dokler pa ne pride do te stvari pa so za to odgovorni starši in ja, se da z otrokom tudi tu pridet do nekega razumnega dogovora, če pa je vaš otrok v sobi 15 ur na dan in nimate kontrole pa se lahko zgodi nekaj takšnega, podobno je če ga spustite ven, da vandra cele dneve, tam lahko začne še s čim hujšim. Tudi nažiranje z junk hrano in gledanje TVja je lahko škodljivo in je še bolj razširjeno oz. je prisotno pri vseh generacijah, pa o tem še nisem videl članka. Vse ima svoje meje in z vsako stvarjo se da pretiravat. Članek je pa smešen mimogrede!
Capitalism
# 07.03.2018 ob 18:07
Grozljivo, upam da moji nikoli ne bodo zivel kot "gejmerji" v Sloveniji. Ce kocka, krade, pije ali se drogira, je vsaj "cool" v oceh te zblojene druzbe.
prim00z
# 07.03.2018 ob 17:54
Ene izmed iger so vrhunec umetnosti in kreativnosti, po številu različnih združenih disciplin presegajo tudi opero. Nova renesansa.
Nostromo
# 07.03.2018 ob 17:25
a-dde-jay, misliš to? :D

PikiMiki
# 07.03.2018 ob 18:07
Ja danes mi je končno uspelo, da se bom lahko ob cca. 20.00 v miru vsedel pred računalnik in zalavfal Kingdom Come: Deliverance. Skoraj da ni filma, ki bi se približal dobremu RPGju. Moje mišljenje je, zakaj bi gledal film, če lahko sam v zgodbi igram :)
suicider
# 07.03.2018 ob 18:01
Mislim da je razlogov zakaj so otroci veliko za računalnikom več:

- Starši delajo cel čas in se nič ne ukvarjajo z njimi. Ali da se jih enostavno rešijo evo ti mobitel in se igraj
- Se ne vklopijo dobro v družbo in je v igračarski družbi lažje in hitreje najti ljudi s katerimi se ujameš

To sta po mojem bolj pogosta problema, tudi sam sem bil veliko za računalnikom no še vedno sem praktično cel dan zaradi službe. Ampak v igranju iger ne vidim nič slabega niti v streljačinah v vsaki igri se lahko kaj naučiš, če ne drugega si lahko izboljšaš angleščino.
a-dee-jay
# 07.03.2018 ob 17:20
Nenehno berem kritike starejših, ki kritizirajo računalnike. Kritizirajo pa tudi mlade, ker da so po njihovo preveč za računalniki.

Meni se vse bolj zdi, da oni kritizirajo zato, ker se počutijo ogrožene. Zakaj ogrožene? Vsi se zavedamo, da je v računalnikih prihodnost, starejši pa enostavno nimajo pojma o računalnikih in zato želijo računalnike potlačiti dol. Ker da en mulc ve več od njih o nečem, kar predstavlja prihodnost, je za njih nepredstavljivo.
arogantnež
# 08.03.2018 ob 12:51
Ko pridem jaz do doma za upokojence, bomo potem vsak dan nažigali na LAN partiju, majkemi.
boro007
# 07.03.2018 ob 17:41
@PomisliSe1x

pocasi bomo prisli se do tega, konsenza, da bo ugasniti racunalnik LASTNEMU!!! otroku kaznivo dejanje?
da lastnemu otroku ne smes povedati, kaj je prav in kaj ne?


Pretiravanje, ravno zato ker ni več fizičnih kazni je to lahko vzgojni vzvod... In tudi večina staršov ga uporablja, če bo cvek ni računalnika itd...

Sem mel zadnjič nečaka na počitnicah, malo je igral igre (saj je vendarle imel počitnice). Ampak vseeno je bil pogoj da sva šla malo naokol pozdravit družinske člane, pa tudi kaj uporabnega z računalnikom naredila (3D uro v Unity-ju na primer)... Prijetno s koristnim in seveda malo družabnega... Jih je pa treba za druge stvari malo priganjat, jaz ga razumem ker sem bil isti.
Dancoman
# 07.03.2018 ob 19:57
Kje so časi starih dobrih iger ala Red Alert, Starcraft, AOE, Monkey Island, LBA, Grim Fandango...
boboman
# 07.03.2018 ob 18:03
PomisliSe1x .... bodi zvest svojmu psevdonimu!

Gamerji, so danes toliko subkultura, kod fuzbalerji ali gasilci...se prav cit obicajna subkultura z cist obicajnimi ljudmi, od mularije in otrocickov iz OS do mam oz. atov z top sluzbami, do asocialcov na minimalcu in pri starih v "prtlicju"....se pravi iz celotnega spektra sodobne druzbe...o piflarski stereotipih raje nebi...ti so veljali tam do srede 90ih..zdaj pa smo le 20-25 let kasneje...

Dialog z otroci pomaga, taoliko kod pri vseh ostalih stvareh, zasvojijo se lahk tudi z TV-je, Mobitelom, tablicam (pa ni potrebno da igraje igrce eni sam na socialnh omrezjih zdijo...), cigareti, alkholom, in sladkarijam, kavo... ne bom pozabil sosolke pred 25-30 leti ki je pri 14 letih bla neuporabna brez jutranje kave...
Sicer pa je najboljsa preventiva zdrav odnos do vsega zgoraj nastetega.
Seveda pa ne skoduje ce je stars gajmer in po potrebi pawna svojga otroka - le ta prec zgubi volo da bi geekal se dolgo v noc ;)
Bonsaj
# 07.03.2018 ob 17:34
pocasi bomo prisli se do tega, konsenza, da bo ugasniti racunalnik LASTNEMU!!! otroku kaznivo dejanje?
da lastnemu otroku ne smes povedati, kaj je prav in kaj ne?


Ne pretiravaj no. Ne vem zakaj potenciraš odličen članek. Bolje, da otrok preživi tisto urico ali dve za računalnikom kakor npr. v cerkvi pri maši. Samo ljudje, ki nikoli v življenju niso igrali igric jokajo kako škodljive da so te. Dneve in mesece presedijo za šankom pa obrekujejo vso to zasvojenost z računalniškimi igrami lol. Poznam kar nekaj takih. Ali pa ure presedijo pred TV novelami ali na splošno pred TVjem, pa se jim zdi normalno, le igrice so tiste grde grde.
mattyy
# 11.03.2018 ob 07:46
Igre sploh niso problem. Problem so socialna omrežja. To ljudi poneumla. Grem s kolegi fuzbal gledat v gostilno pa namesto, da bi gledali tekmo pa malo podebatirali, potem vsak od njih buli v mobitel. Sem se vstal pa reko nasvidenje in potem so bili začudeni. Ljudje so postali žrtve socialnih omrežij pa še nisem zasledil nobenega članka o tem, ker to delajo vsi novinarji pa se jim zdi to normalno.
Sheppard22
# 09.03.2018 ob 22:24
mislim da so bolj problem telefoni dandanes kot pa igre :)
MatjazP
# 09.03.2018 ob 11:49
Eh ja.
Vedno mi je bilo zabavno, kako so nad računalniškimi igrami "strokovno zaskrbljeni" starši iz generacije, ki je ob štirih popoldan prižgala televizor. Generacije, ki je vajena med malico skočit na "takratkega".
Sploh pa te razlike med "resnim početjem" in "igranjem". Resno vas vprašam, kje je ta neka vzvišena resnost če si bankir, prodajalec zavarovanj, igralec, slikar, glasbenik, fuzbaler, manekenka, ...

90% stvari, ki jih ljudje počnemo, so za napredek naše čoveške vrste povsem nepomembne ali celo kontraproduktivne. Ja, vključno s tem, da imaš otroke .. ko je na svetu 4 miljarde drugih otrok, ki se borijo za isto vodo hrano in druge resorse, v prihajajoči naftni krizi ob globalnem segrevanju.

"Resne stvari", dragi ljudje, počne samo majhen procent. Ostali pač živimo - kurimo zrak in kurja bedrca in teptamo že povsem uhojene poti.
Roky89
# 07.03.2018 ob 20:34
Jup. Meni je neki najbolj čudnega, ko starši ne razumejo s čim se njihov otrok ukvarja, niti se ne potrudijo razumeti ZAKAJ mu je to tako zanimivo. Namesto, da bi pokazali interes in se o hobiju, interesu ali igri podučili in preko tega navezali odprt pogovor z otrokom, se takoj poslužujo drenja, prepovedovanja in pametovanja o stvareh o katerih nimajo niti pol procenta pojma. Žal, svet se spremeni in včasih se je treba tudi na stara leta treba o čem pozanimati. Pa saj se gre za otroka. Nek interes pa boste vendar pokazali za to, kar se mu zdi zanimivo.

Moji starši so mi tudi vedno solili pamet o "nasilnih igrah" pa nas je bil cel razred, ki smo jih nabijal in ni nihče nikogar ubil ali se neki pretepal. A ko pa oni pripovedujejo svoje zgodbe, kako so si v pretepih zbijali zobe in na glavah razbijali kitare, pa bi mi morali kar zevati od navdušenja, čeprav so to neke najbolj neumne pripovedke. Meni osebno je tudi brezvezna obsedenost mojih staršev in dejansko njihove celotne generacije s televizijo, ob kateri itak vsak dan zaspijo samo zaspijo.

Pri igrah se človek vsaj nauči strateškega planiranja in taktičnega razmišljanja, povrh vsega pa se lahko ob vsakem trenutku razvredriš in pozabavaš s kolegi, brez da se ga bi bilo treba napiti (a tudi to gre ;) ) ali pa si zbijati zobe.

Pač, vse je v normalnih količinah in spoštljivih odnosih v družini. Dokler pa bodo tastari trikrat prepametni, brez da bi vedeli osnove in brez da se bi sploh zanimali za svojega otroka, pa bo kot je.
MiaM
# 07.03.2018 ob 19:23
1 uro na dan ne more biti posebej škodljivo, oz. cca 365 ur na leto.
2 uri na dan, oz. preko 700 ur na leto je bolj realen čas, ki ga porabi otrok za igrice
Marsikakšen gejmer pa igra še bistveno več, za hobi, sprostitev - čeprav le redko srečam koga, ki bi po napeti igrici bil kaj bolj sproščen.
Vprašanje, če se teh 700 ali 2000 + ur na leto ne splača porabiti kako drugače. Za prijatelje, psa, met na koš, pikado, dobro knjigo, izobraževanje, družinske člane, dober spanec ..
GentlemanScholar
# 07.03.2018 ob 16:47
Pri esports se vedno nekako 'spregleda' fgc aka. fighting game community, ki je cvetela že v času arkadnih avtomatov.

https://en.wikipedia.org/wiki/Fighting_g
ame_community

http://pretep.si/
Roky89
# 07.03.2018 ob 22:05
@bistri

Si si sploh prebral kaj več kot naslov?
Pametovanje je v narekovajih z namenom, ker v teh primerih starši ponavadi pametujejo brez vsakršne podlage ali poznavanja zadeve, zato se otroci še bolj zaprejo sami vase in "zablokirajo". Starši naj spoznajo za kaj se gre, naj razumejo kaj otroka pritegne in tako se bodo lahko z njem o tem dejansko pogovorili, ne pa pametovali. Tako bodo lahko skupaj določili meje dobrega okusa. Včasih pa je treba, seveda, otroku tudi začrtati trdne meje in ukrepati, ko jih prestopi. Saj ni znanost... ni pa samo črno belo.
Da so otroka starši ujčkali in mu samo ojačevali to obsedenost s pozitivnimi občutki, pa niso krive igre, ampak starši sami - torej "pametnjakoviči".
Roky89
# 07.03.2018 ob 21:04
@binder dandet

Sej nima veze ali poznamo koga, ki se živi od nabijanja iger ali ne. Jaz osebno ne poznam tudi nikogar, ki se živi od nogometa ali igranja v filmih in v teh stvareh vseeno uživam in jih konzumiram. To niti ni point članka. V članku se gre za to, da morajo starši tudi malo spremeniti svoj odnos in mogoče postati kaj zainteresirani, mogoče... ampak res samo MOGOČE, bodo pa tako otroke tudi spravili iz hiše, saj bodo vedeli v čem je point iger in kako z njimi interagirati. Takrat ne bodo tudi igrašča prazna, za kar so pa itak krivi starši in ne otroci ali "igrice". Večina staršev, ki jih poznam je totalno obsedenih s tem, da kontrolirajo vsak korak otroka, ko pa rata zadeva prenaporna, ga pa posedejo pred televizor ali računalnik, da je mir.
Kot sem napisal v svojem prejšnjem komentarju - vse je v normalnih količinah in urejenih odnosih. Kdaj pa je prepovedovanje tvojih staršev imelo kaj haska pri tebi?
Aggressor
# 07.03.2018 ob 20:25
@magjack
Ja igrice se rece, kaj je mladina? Ne poznate besede? To je tista bedarija, ki vam vzame sanje za ceno kolektivnih sanj. Dejansko ne znate vec narediti nekaj svojega, kar ne bi bilo po kopitu kaksne igrice, filma....in ja, game je igrica...igra je play...

Bom spregledal očitne težave s pismenostjo in se osredotočil na problematiko "sanjanja tujih sanj", ker sem se ji profesionalno posvečal.

Enak očitek lahko vržeš tudi v smer knjig, filmov, glasbe ali česarkoli, povezanega s fikcijo. Dejstvo pa je, da tudi najbolj plodoviti pisatelji, filmarji, game developerji sami konzumirajo veliko teh vsebin - navsezadnje je raziskovanje vplivov enega ustvarjalca na druge znanost v malem. Ideja, da je človek kreativno ničvreden, če se napaja pri svojih predhodnikih, je abotna, ker potem lahko v koš vržeš 90% umetnosti. Človek je socialno bitje in sprejemanje idej od drugih ljudi je temelj človeške kulture. Problem ni izkušanje fiktivnih vsebin, temveč pomanjkanje posameznikove kreativnosti kot take. Res je, da te pretiravanja/zasvojenosti lahko tako izpijejo, da nisi sposoben napraviti ničesar lastnega, ampak to je negativno že s stališča sazvojenosti same po sebi. Res je tudi, da ogromno posnemovalcev ni zmožno napraviti ničesar res originalnega. Ampak povsem enako je na vseh drugih področjih. Nekateri so nadarjeni, drugi pač ne.
boro007
# 07.03.2018 ob 20:02
@Dancoman

Starcraft je trenutno v zlatih dobi.

In ko gledaš te igralce danes se šele zaveš kakšen "luzer" si bil pri igranju teh iger :) (govorim zase seveda).
Aggressor
# 07.03.2018 ob 20:02
Generalno oredo prispevek za slovenske razmere, me je pa pošteno zmotila naslednja misel:

"Prihod pametnih telefonov na gamerstvo (za zdaj) še ni imel resnega vpliva, saj "bi težko nekomu, ki igra igre na telefonu, rekli gamer" ..."

Tole niti slučajno ne drži, ne s stališča številk, ne vrednostne sodbe, ne industrijske dinamike.

Po več statističnih merilih naj bi mobilniški del predstavljal okrog 40% prihodkov igričarske industrije, kar je ... dost. Ne pozabit, s čim so obogateli pri Outfit 7, no (vem, da Tom izvirno niso bile igre, ampak podajam za vzorec, koliko se obrne denarja).

https://www.gamesindustry.biz/articles/2017-04-20-mobile-games-booming-as-global-games-market-hits-usd108-9b-in-2017-newzoo

Drugič, s stališča mehanike igre za mobilne telefone segajo od klasičnih arkadnih s konca osemdesetih, pa vse do pravih prvoosebnih streljank in online arenskih špilov. Resda so v primerjavi s konzolami in PCjem usmerjene bolj v kratkočasenje, ampak kar se mene tiče, imajo ogromen družbeni vpliv, ker omogočajo igranje tam in takrat, kjer se tega prej ni počelo. Ko se danes usedem na bus, moram pogledat samo od oka največ tri vrste sedežev naprej ali nazaj, da najdem koga, ki špila na telefonu. Če to ni "vpliv na gamerstvo", potem res ne vem. Resnici na ljubo, a kdo Hearthstone še igra na PCju? :D

Ne sme se tudi spregledati, da se veliko prodornih inovacij plačilnega načina free to play in sorodnih najprej stestira na mobilnih platformah. Da ne omenjam nekaterih zelo zanimivih prijemov, ki so povečini pravzaprav omenjeni na mobilniški del, kot je A/B testing. Če greš na slovensko razvijalsko konferenco, 2/3 domačih garažnih projektov laufa na telefonih in tablicah.
boro007
# 07.03.2018 ob 19:46
@magjack

Ja igrice se rece, kaj je mladina? Ne poznate besede? To je tista bedarija, ki vam vzame sanje za ceno kolektivnih sanj. Dejansko ne znate vec narediti nekaj svojega, kar ne bi bilo po kopitu kaksne igrice, filma....in ja, game je igrica...igra je play...

Uh to pa ne bo ravno držalo, game = igra... Igrica je pa pomanjševalnica le te... Play bi se pa vsaj v športnem žargonu prevedlo v akcija... Ni to vse tako dobesedno za prevajat, pa čeprav Playing pomeni igrati se (ampak potem smo že pri časih itd, to mi ni nikoli preveč dišalo...)

Sicer se tudi meni zdi nesmisel delat tako galamo ker je avtor uporabil besedo igrica, ampak nekatere to pač moti, in je treba spoštovat njihovo mnenje...

Tudi jaz nisem več mladina in sem s pomočjo iger potoval na daljne planete itd... Mogoče sem zdaj malo manj razgledan ker bi lahko bral knjige... Ampak razvoj gre naprej.
Chopin
# 07.03.2018 ob 19:01
Gamerji res ne skodiji druzbi za razliko od marsikoga drugega. Tako da res ni potrebe za strahove nekaterih. Igre so tudi izjemno donosen posel za nekoga ki se s tem ukvarja profesionalno kot gamer in seveda tudi druga stran kovanca , torej kot oblikovalec. upam si trditi da bodo igre vse bolj razsirjene in tudi uporabne (za socialne stike in ucenje). In to vseh generacij.
mb128
# 07.03.2018 ob 16:59
Ja no igre. Bom rekel takšen je duh časa. Sporočilno vrednost imajo prav vse. Je sicer vprašanje kakšna je ta sporočilna vrednost, a ta sporočilna vrednost ustreza predvsem staršem oz. je kompatibilna z njihovo vzgojo ampak dejstvo je, da imajo igre sporočilno vrednost. Tako kot filmi, tv in še kaj! Nekateri sicer sila redki se s tem lahko preživljajo še redkejši že kar obogatijo mnogi si pa zaslužijo z igrami kakšno pijačo ali dve. Mislim, poglejte si samo on line igre. Lahko kupiš ne vem že kaj, lahko prodaš ne vem že kaj a če že kaj prodajaš v sklopu on line igre si si to moral priboriti, pridelati pa naj se nekomu uporaba termina delo zdi tukaj še tako absurdna, še tako neprimerna!
Zato jaz proti igranju iger nimam nič štos je samo v tem da se tudi tukaj ne sme pretiravati!
Aggressor
# 11.03.2018 ob 13:54
@hypatos

Vecje traparije od te, ze dolgo nisem prebral. Ja dajmo otrokom knjigo in adijo... v nerealni svet... potem pa ga pokličeš na južino in otrok je se vedno "v knjigi" in nepremično bulji vanjo ... se ne zaveda kaj je zunaj.... in to naj bi bilo normalno?

Malo sem si dovolil popravit tvoj tekst. :)))))
PecenkA
# 08.03.2018 ob 10:12
Poznam jih kar nekaj, ki so jih starši ujčkali ali celo videli v njih računalniške genije. Danes pri 30 še vedno streljajo vesoljce brez dneva delovne dobe. Starši pa obupani.
Ta "mulc" pri 30ih se je takega obnašanja nekje naučil. Le kje drugje kot pri starših. Zato pa imamo cele generacije družin z istimi duševnimi motnjami. Vidim po sebi. Anksioznost in jamranje sem pobral po mami, boli me kurac odnos pa po fotru. S tem, da velika večina ljudi zameri staršem, pa tega ne upajo priznati. Sem rabil 15 let da sem razčistil te zadeve in prekinil ta način razmišljanja. Sedaj imam dober šiht, urejene odnose in pazite zdaj - še vedno igram igre - že 30 let.
7up
# 07.03.2018 ob 21:26
Ko je že govora na to temo....

Pred nekaj meseci je prenehal izhajati Joker - verjetno še zadnja izvirna slo revija na tem področju.
DXM
# 07.03.2018 ob 18:27
Gre za "opt-out" milenijcev in tudi mlajših generacij moških iz življenja. PReberite si malo od Philipa Zimbarda. Igrice, porno in fast food, za ženske pa facebook in ostale "instant gratification" aplikacije. Na tem bo temeljila naša država, Evropa, civilizacija? Ne bo šlo Polde.
democenzus
# 07.03.2018 ob 18:23
men se zdi vecja neumnost navijat za nogomet in stavt, je pa razlika ce vzames zogo in gres na plato
elGoyc
# 08.03.2018 ob 13:33
V čem naj bi bilo igranje igric slabše kot gledanje televizije, sestavljanje maket, modelarstvo in kar je še takšnih "sedečih" hobijev.
Svet se digitalizira in če se je včasih velika večina predmetov naredila z ročnim delom se danes izdelek "rodi" v računalniku, prototip 3D natisne in kasneje izdelek oz kalup (če gre za ulitke) naredi na CNC stroju. Ročnega obdelovanja praktično ni. Enako je sestavljanje maket in modelarstvo v veliki meri nadomestilo izdelovanje stvari za "open-world" igrice.
Enako je recimo s šahom, danes kakšno partijo odigram s prijateljem na telefonu, ker se mi ne da iskati in postavljati deske. Je zato šah kaj slabši?
Pred 20 leti sem zjutraj bral časopis, danes berem novice na telefonu. Bistvena razlika?
Včasih so "dobri" starši zvečer z otroki igrali Človek ne jezi se, danes kakšno igrico na LAN-u...

Ampak ja:
Današnja mladina ljubi razkošje, se grdo obnaša, prezira avtoriteto, nima nobenega spoštovanja do starejših in raje govori kot dela. Mladi ljudje niti ne vstanejo, ko starejši vstopijo. Ugovarjajo svojim staršem, v družbi se širokoustijo, pri mizi goltajo slaščice in prekrižanih nog tiranizirajo učitelje Sokrat (4 st. p.n.š.)
Vongobongo
# 08.03.2018 ob 12:07
Vsi , ki jamrate nad igrami, nimate stika , kaj se na tem trgu dogaja. Vsako leto pridejo boljsi spili. Poglejte si malo igre , kot so Witcher3 , Horizon Zero Dawn ali pa igra , ki pokaze kako je imeti shizofrenijo Hellblade: Senua's Sacrifice. Mogoce vas zanima kako je to , ko nekoga zgubis za rakom , That Dragon, Cancer.
Potem so tu igre za mlajse Minecraft itd... MMO-ji in streljacine so najbolj znane zaradi druzenja z ostalimi igralci. Trenutno so v porastu " survival games" , kot je ARK ;). Mogoce pa so vam sporti vsec imate Fifo in Steep itd...

V glavnem isto k vino, en do dva kozarca na dan sta ok. En do dva litra na dan pa ne vec. Vse je v samokontroli. Otrokom pa das dovolenje za kako uro ali 2 na dan in je presrecen da mu dovolis.

Ps ; Pri 37se vedno z veseljem kaj odigram , po napornem dnevu ;)
kazam123
# 08.03.2018 ob 09:51
Poznam jih kar nekaj, ki so jih starši ujčkali ali celo videli v njih računalniške genije. Danes pri 30 še vedno streljajo vesoljce brez dneva delovne dobe. Starši pa obupani.
Se strinjam. Generacije, ki bodo rajši za PCjem kot s svojim otrokom prihajajo oz. so že tu. Iz vsake igre lahko potegneš tudi nekaj dobrega, dokler ne pretiravaš, ampak zdaj smo že daleč mimo normalnega. V tem večurnem sedenju pred zaslonom ni za telo nič dobrega. Zakaj so danes igrišča prazna, kje so vsi ti otroci? Pa samo poglejte malo po avtobusu naslednjič koliko ljudi gleda z osvetljeno faco v telefon, znanec lahko sedi meter stran pa bosta šla en mimo drugega. Škoda, ki nam jo internet dela v smislu medsebojnih odnosov daleč presega njegove koristi.
Sheppard22
# 07.03.2018 ob 19:53
Tud 4-8 h ni ce it je to siht kot streamer pa se skupnost gradis zraven etc v tujini to laufa brez problema pri nas je pa nek bavbav (pa tudi delam pred igranjem da se bomo razumeli da ne bo spet najd si siht etc) Ostalo za ven hodit je pa cez vikend cajt. Prides zmatran od sihta vcasih prav zapaše kaksno dobro igro z zgodbo odigrat, eni igramo igre, drugi gledamo serije, glasba etc vse je isto. Ceprav zadnje case veliko vec gledam kako se igre sploh naredijo da bom mogoce nekaj sam probal spacat skupaj :) Potem so pa tisi ki najbolj jamrajo okoli tega da sedis za compom etc ko nekaj rabijo za zrihtat so pa takoj pri tebi prvi na vratih samo da ni treba nosit na servise xd
boboman
# 07.03.2018 ob 18:08
Guliarth -- mah, cemu le, kdo pa bo v fabrikah delu :)? mi se nismo presli na tercialno gospodarstvo kod danci, nizozemci, svicarji, avstrijci, belgijci...pri nas se se kr planira da bojo mladi prisli nekoc za tekoci trak fizicno delat oz. sivat... medtem ko madzar opravlja robota na tekocem traku mercedezove tovarne...
boro007
# 12.03.2018 ob 18:26
@Ponočnjak

Gejmerji...loserji.

Ni čudno da en zaposlen pokriva dva upokojenca, nikomu se ne da delat.


Sem bil recimo "gejmer" kot si napisal... Danes dokaj normalno funkcioniram, delam... Občasno ko je treba nekaj dolcajta pregnat pa tud še kakšen špil zalaufam... Bolje kot it na pir, čeprov tudi ta greh kdaj nafutram... Lahko bi rekel da veliko zabušavam ampak ko je treba delat, se dela...

To da en zaposlen pokriva dva upokojenca boš moral pa Mirotu pod nos pomolit (no ni edini, ampak on ima trenutno žezlo v roki).
madli
# 11.03.2018 ob 10:52
Tisti, ki zavrača igre iz principa, po drugi strani pa gleda na TV 10+ let stare filme in serije, ne ve kaj zamuja.

Igre iz tebe lahko izvlečejo dosti večjo čustveno reakcijo kot katerikoli film oziroma serija (so izjeme) in ti tudi dajo misliti še dolgo po tem, ko si jo končal.

Na primer, igra kot je Brothers - A Tale of Two Sons je za moje pojme masterpiece. Kratka, ampak močna zgodba, ki govori o dveh bratih, ki skušata pomagati bolnemu očetu. Odlična glasbena podlaga, igra še vedno izgleda lepo, kljub temu, da je stara nekaj let že. Najbolj genialna stvar pa je, kako so zgodbo povezali s kontrolami igre. Če te ta zgodba popolnoma nič ne gane, potem res ne vem.

Pa recimo meni so precej všeč "Choose your own adventure" stil iger, kot so Life is Strange in pa Telltale igre (The Walking Dead, The Wolf Among Us). Da iger kot so Witcher 3, ki je še en masterpiece in pa Dark Souls iger sploh ne omenjam. Ali pa za zabavo še paše kakšna igra Rocket League-a. Ali pa, če želiš malo bolj kompleksno igro za precej razmišljat zraven, kakšen Civilization game.

Bolj je za moje pojme problem kakšen facebook. Tu pa res vidim zelo malo pozitivnih stvari v neskončnem scrollanju po naključnih stvareh.

Ta komentar, da se nobenemu ne da delat je pa precej idiotski. Ravno zato, ker delam 8 ur na dan, ko pridem domov si rad privoščim kakšno igro Rocket League-a za sprostitev.
pedalski
# 10.03.2018 ob 07:34
a resno mislite da tisti ki je 'zasvojen' z igrami, da če jih ne bi igral, bi delal kaj koristnega? Dajte frocu nalogo da v neki igri doseže to in to, pa ga bo hitro minilo
MatejL
# 09.03.2018 ob 18:31
PlaySeat + G29 + Project Cars / Assetto Corsa / rFactor / Automobilista... Wroom! Vozim od otroštva na cesti sem vedno brez strahu a zelo previden rešil tudi že nekaj prometnih nesreč zaradi nekaterih, ki že v zgoraj omenjenih simulacijah ne bi prevozili niti kroga. Za nagrado sem pa tudi nekaj malega celo zaslužil v različnih mednarodnih ligah. Seveda vse ob redni zaposlitvi in običajnem družabnem in športnem življenju. Tako, da lepo vas prosim, da vsi cigaretniki, alkoholiki, športni odvisniki (tukaj mislim na tiste, ki preskočijo vadbo in pomislijo na samomor), filmofili, po*nh*b user-ji in tako in tako dalje, da prav lepo utihnete in pričnete pometati pred svojim pragom. Igre in simulacije niso samo Tetris in Super Mario pa čeprav sta ob zelo zabavni želim samo poudariti, da je v večini današnjih iger zelo veliko resničnega in pravzaprav zelo lepo predstavljenega in poučnega. Racing mi je najbližje zato bom omenil samo to... Se zavedate, da večina profesionalnih voznikov - dirkačev trenira na najrazličnejših simulatorjih? In da je v preteklosti na njih prevladoval rFactor sedaj pa tudi te novejše - v mislih imam Project Cars. Max Verstappen in Stoffel Vandoorne dva mlada voznika dva, ki služita mnogo več kot ostali pa sta odkrito izjavila, da brez najrazličnejših simulacij od otroštva dalje danes ne bi bila tu kjer sta sedaj... To je racing vem pa tudi, da so v najrazličnejših igrah odlične in poučne zgodbe za nameček pa jih lahko uporabnik doživlja in tudi ustvarja med tem, ko se pri ogledu filma tega ne more početi. Pa se vseeno najdejo starši, ki so noč in dan pred televizijo računalniki pa so za njih strup... V današnjih časih to ne gre več... Imel sem tudi zelo dobrega prijatelja, ki ga je prav "geek"-anje popeljalo v tujino kjer sedaj služi toliko, da mi je kar zelo žal da nisem šel po enaki poti. Peace brothers and sisters!
Kazalo