Kamera, nameščena za prepoznavo obraza, na eni od šol v New Yorku. Foto: AP
Kamera, nameščena za prepoznavo obraza, na eni od šol v New Yorku. Foto: AP
Sorodna novica Države za varen razvoj umetne inteligence. Musk: Gre za grožnjo človeštvu.

"Prvič v zgodovini človeštva se srečujemo z nečim, kar bo veliko inteligentnejše od nas. Nisem prepričan, ali bomo zmogli nadzirati tako stvar, toda mislim, da jo lahko poskusimo voditi v smer, ki bo koristna za človeštvo. Vendar pa se bojim, da se srečujemo z eksistencialno nevarnostjo, morda najbolj perečo," je o tem, da umetna inteligenca predstavlja eno največjih groženj človeštvu, na nedavni mednarodni konferenci severno od Londona v Milton Keynesu povedal Elon Musk.

Ko Musk govori o eksistenčni grožnji, ima v mislih umetno inteligenco, ki bo znala avtonomno razmišljati in ne bo več poslušala človeških ukazov. Bomo na tej točki morali reči, da je oživela? "Verjetno res, kot Skynet iz Terminatorja (nevronska mreža UI iz filmske franšize Terminator, op. n.), to je čista fikcija, ki se ne bo uresničila v bližnji prihodnosti. Sistemi, ki so danes na voljo, ne počnejo nič od tega v kakršni koli obliki, še milijone kilometrov razvoja jih loči do te stopnje. Musk vzbuja pozornost in s tem služi denar, zelo dober je v tem, kar počne, pravi šovmen," je na MMC-jevo vprašanje odgovoril profesor Wayne Holmes, s katerim smo se pogovarjali pred 16. konferenco ASEF Classroom Network, ki se danes začenja v Ljubljani.

Vabljeni k branju intervjuja.

Wayne Holmes je doktoriral na Univerzi Oxford in je specialist za umetno inteligenco. Profesor z Univerzitetnega kolidža v Londonu in pridruženi profesor na Univerzi v Novi Gorici je vodja ekspertne skupine Sveta Evrope za umetno inteligenco v izobraževalnem sistemu, kjer pripravljajo zakonodajo za zaščito človekovih pravic otrok in učiteljev. Foto: Osebni arhiv Wayne Holmes
Wayne Holmes je doktoriral na Univerzi Oxford in je specialist za umetno inteligenco. Profesor z Univerzitetnega kolidža v Londonu in pridruženi profesor na Univerzi v Novi Gorici je vodja ekspertne skupine Sveta Evrope za umetno inteligenco v izobraževalnem sistemu, kjer pripravljajo zakonodajo za zaščito človekovih pravic otrok in učiteljev. Foto: Osebni arhiv Wayne Holmes

Ali lahko uvedbo umetne inteligence (UI) primerjamo z industrijsko revolucijo, se začenja nekakšna UI-revolucija?
Zanimivo vprašanje, nekateri res že govorijo o četrti industrijski revoluciji. UI lahko počne celo vrsto zanimivih stvari, kar bo zagotovo do določene mere spremenilo naša življenja. Da bi šlo za večjo zadevo od uvedbe interneta, pa nisem čisto prepričan. Tretja industrijska revolucija, ki je prinesla računalnike in internet, je resnično popolnoma spremenila svet. UI bi lahko v sodelovanju z drugimi tehnologijami naredil podobno, a ne smemo pozabiti, da imamo z UI-jem velik problem, ker je v rokah zelo majhne peščice ljudi. Če pride do četrte industrijske revolucije, UI-revolucije, bodo najverjetneje koristi napredka zelo neenakomerno razporejene. Kdo ima v lasti tehnologijo? Kdo ima moč in kdo odloča? Omenjena peščica si bo najverjetneje prigrabila levji delež moči in vpliva, kar danes že lepo vidimo pri velikanskih korporacijah, ki si rade prigrabijo več moči, kot bi je smele imeti. Biti moramo previdni in to preprečiti.

Omenili ste, da bi potencialno tudi UI lahko popolnoma spremenil svet, kakšne družbene spremembe pričakujete?
Tega še vedno ne vemo. Elon Musk govori o tem, da bo UI povzročil, da v prihodnosti sploh ne bo več delovnih mest. To bi se morda lahko uresničilo, zagotovo pa se bodo delovna mesta prihodnosti zaradi UI-ja spremenila. Veliko je govora o tem, da bodo izginila delovna mesta na sredini, da bodo v prihodnosti samo še fizični delavci in tisti na vrhu. Še vedno bodo potrebni delavci, ki delajo v proizvodnji, v trgovinah, restavracijah, njihove službe bodo verjetno ostale, tudi delavna mesta intelektualcev na vrhu piramide, kot so zdravniki, učitelji, politiki, vodstva podjetij, bodo verjetno ostala. Kaj pa vsi tisti vmes? Vedno močnejša orodja, ki jih poganja UI, bodo zagotovo spremenila delovne procese. Ni problem, če bi ta orodja na nekaterih delovnih mestih prevzela vlogo ljudi, problem je, ker se nam tako samo zdi. Za sisteme UI-ja boste, ko se zgolj malce bolj poglobite v njih, hitro ugotovili, da so zelo šibki. Na žalost premalo ljudi razišče, kaj se skriva pod svetlečim površjem. Za primer vzemiva ChatGPT, na prvo žogo je neverjeten, nedvomno! A če skrbno pogledamo, ugotovimo, da je izjemno šibek, niti slučajno ne zna pisati tako dobro kot povprečen človek. ChatGPT ne razume ničesar! Če se vrnem k vprašanju, strukturne spremembe v družbi zaradi pojava UI so zagotovo možne, ko je to koristno in primerno, a pri tem moramo biti izjemno previdni in človeka obdržati v središču, ostati mora glavni, tisti, ki odloča, ima zadnjo besedo.

16. konferenca ASEF Classroom Network

Mednarodni raziskovalni center za umetno inteligenco pod okriljem Unesca (IRCAI), ki deluje na Institutu Jožef Stefan, letos gosti 16. konferenco ASEF Classroom Network, na kateri se že od 1998 vsako leto zbere več kot 120 ravnateljev, učiteljev in strokovnjakov s področja IT-ja in izobraževalnega področja iz Evrope in Azije z namenom predstavitve novih izobraževalnih tehnologij in sklepanja številnih spletnih šolskih sodelovanj in izmenjav, v katere so vključeni učitelji in učenci iz 51 držav.

Konferenca bo potekala od 13. do 15. novembra 2023 v Ljubljani, več informacij je dostopnih na uradni spletni strani: ASEF Classroom Network (ASEF ClassNet) - Asia-Europe Foundation (ASEF).

UI lahko prebere 1000 knjig v nekaj sekundah …
Tukaj vas moram prekiniti. Sistemi UI-ja ne znajo brati, pri izražanju moramo biti zelo previdni, ne gre za nekakšne mehanske ljudi. Kaj se potem dogaja? Procesirajo podatke, to je nekaj čisto drugega. Sposobnost izjemno hitre obdelave podatkov in iskanja vzorcev ni znak inteligence. Inteligenca nam omogoča, da se domislimo novih povezav, da razumemo prebrano vsebino in jo reflektiramo. UI ne zna nič od tega. Številni raziskovalci so si izmislili unikatne IQ-teste, vzorca katerih ni na spletu, v podatkovni bazi jih posledično UI nima in zato pogrne na celi črti.

Med številnimi poklici, ki naj bi izginili, je tudi novinarstvo. A kot pravite, ChatGPT ne razume ničesar, nova besedila sestavlja kot sestavljanko iz koščkov besedil, ki so mu poznana. Morda se bo v bližnji prihodnosti v kakšni od bolj naprednih verzij naučil tudi razumeti vsebino, zapisati originalno misel?
Zanimiv pogled, mogoče se bo to zgodilo v 20, 30 ali 50 letih, a trenutna verzije UI-ja, na primer tista, ki poganja ChatGPT, se ne uči ničesar novega, ne napreduje. Izboljšave so le lepotni popravki, novi dodatki za nove načine uporabe, a temeljno ogrodje, s pomočjo katerega sistem deluje, ostaja enako. ChatGPT je lahko izjemno netočen, površinski, pogosto zgreši bistvo. Mislim, da bodo ti problemi ostali tudi z naslednjimi verzijami programa. Omenjene težave lahko odpravimo le, če bomo na noge postavili popolnoma novo paradigmo UI-ja. Nekateri predlagajo, da je treba združiti dve stari paradigmi. Trenutno se uporablja paradigma strojnega učenja, ta je zaslužna za nastanek ChatGPT-ja, poznamo pa tudi koncept simboličnega UI-ja, ki je bil veliko let v središču pozornosti, a tudi ni deloval, tako kot so upali. Ideja je, da bi obe paradigmi združili in da bo šele potem mogoč resničen napredek glede UI-ja. Dokler jim to ne uspe, se ne bi vznemirjal za vašo službo, orodje, ki bi bilo sposobno opravljati vaše delo, ne obstaja.

Kaj pa vaša služba univerzitetnega profesorja, bo nekakšen ChatGPT prihodnosti lahko predaval na fakultetah, učil otroke v šolah?
Vprašati se moramo, kaj delo profesorja sploh je. Če ga razumemo izključno kot kopiranje znanja iz profesorjeve glave v glavo študenta, potem bi zagotovo lahko uporabili orodja UI-ja v ta namen. A delo profesorja je vse kaj drugega kot zgolj in samo to.

Unescovo poročilo je šolanje na daljavo med koronakrizo označilo za katastrofo. Foto: Reuters
Unescovo poročilo je šolanje na daljavo med koronakrizo označilo za katastrofo. Foto: Reuters

Čas koronakrize z digitalnim šolanjem na daljavo prek računalniških zaslonov je pokazal, da zadeva ne deluje. Dokaz, da brez žive interakcije med učiteljem in učenci ne gre?
Rezultat je bil katastrofalen povsod po svetu, nedavno Unescovo poročilo je šolanje na daljavo med pandemijo covida-19 označilo za tragedijo!

Vrniva se k Elonu Musku, na nedavni mednarodni konferenci v Elton Keynesu severno od Londona, je opozoril, da je UI največja eksistenčna grožnja človeštvu v njegovi celotni zgodovini. Ustvarili smo nekaj, kar je veliko inteligentnejše od nas, je dejal, se strinjate z njim?
Umetna inteligenca ima res besedo inteligenca v svojem imenu, a realnost je takšna, da danes UI, ki bi bil v resnici inteligenten, ne obstaja. Vse, kar zna početi zelo dobro, je iskati vzorce v ogromnih količinah podatkov, pri tem smo ljudje slabi. In ker zna najti vzorce v ogromnih količinah podatkov, sklepamo, da je inteligenten. Eksistencialna grožnja, o kateri govori Musk, se bo morda pojavila v neki daljni prihodnosti, a obljubim vam tole, jaz takrat ne bom več živ, da bi to videl. Vse to glasno govorjenje vladnih predstavnikov, ministrov, direktorjev korporacij, tudi našega premierja (Rishi Sunak, op. n.) o neki nevarnosti, ki se bo pojavila v prihodnosti, odvrača pozornost od problemov z UI-jem tukaj in zdaj! Ko zlorabljajo UI za nadzor ljudi na ulicah, ko UI diskriminira ljudi in jim krši človekove pravice. Veliko skrb vzbujajočih stvari se dogaja že danes, če bi se jim takoj ažurno posvetili, bo potencialna eksistenčna grožnja v prihodnosti manj verjetna. Nehati se je treba vznemirjati, kaj bo čez 50, 100 let, in se posvetiti današnjim problemom! UI je treba na novo konfigurirati tako, da ne bo spodkopaval svobode ljudi. Bo UI pametnejši od ljudi? Popolna neumnost, v času naših življenj že ne!

Zavedati se moramo, da sistemov UI-ja ne uporabljajo za čisto nič novega, vlade po svetu, velike korporacije so vedno izvajale kontrolo in nadzor nad svojimi državljani, potencialnimi potrošniki. UI zgolj omogoča še veliko učinkovitejši nadzor. Poudariti je treba temelje človekovih pravic in opozoriti, kje vse je UI v navzkrižju z njimi.

O nadzoru in človekovih pravicah

Ali politiki raje govorijo o potencialnih problemih prihodnosti, kot da bi se ukvarjali s problemi, ki so že tu, ker je to pač lažje?
Točno! Glede problemov, ki so že tu, bi morali nekaj narediti, pa se temu raje izognejo in preusmerjajo pozornost k neki fantomski veliki grožnji, ki da bo prišla. Vsi se navdušujejo, super vsebina za v poročila! S tem nam sporočajo, da nas ne rabi skrbeti, kar se dogaja v sedanjosti. Na primer včeraj sem bral članek o uporabi UI-ja v Izraelu v zadnjem desetletju, Palestince namreč profilirajo s tehnologijo prepoznave obraza. Zavedati se moramo, da sisteme UI-ja ne uporabljajo za čisto nič novega, vlade po svetu, velike korporacije so vedno izvajale kontrolo in nadzor nad svojimi državljani, potencialnimi potrošniki. UI zgolj omogoča še veliko učinkovitejši nadzor. Izpostaviti je treba temelje človekovih pravic in opozoriti, kje vse je UI v navzkrižju z njimi.

Omenili ste, da bi paradigmi mehanskega učenja dodali paradigmo simbolnega učenja in oboje združili. Bi to lahko vodilo k obliki UI-ja, ki bi začel generirati lastne ukaze in misli?

O tem poteka velika razgreta debata med različnimi računalničarji, nevrologi, psihologi! Prava poplava mnenj. Mehansko učenje, na katerem temelji UI zdaj, ki je videti tako impresivno, je izjemno omejeno in ne bo nikoli moglo delati tega, na kar namigujete. Če mu pridružimo simbolično učenje, bi to mogoče lahko pomenilo razvojni korak naprej, v smer podobnosti človeškim možganom. Zanimivo je, da obstaja razvojna usmeritev v drugo smer, ki je poustvarjanje človeških možganov sploh ne zanima, in se fokusira na področja, ki jih UI lahko opravi izjemno dobro, neprimerljivo boljše od človeka. Gre za UI, ki naj bo človeški asistent, ki naj človeku pomaga, da bo močnejši, pametnejši, hitrejši, ne pa da se umetna inteligenca poskuša pretvarjati, da je sama človek.

Musk rad šokira javnost. Ko govori o eksistenčni grožnji za človeštvo, namiguje na UI, ki bo začel razmišljati sam zase in ne bo več poslušal naših ukazov, na tej točki bi verjetno morali reči, da je oživela?
Verjetno res, kot Skynet iz Terminatorja (nevronska mreža UI iz filmske franšize Terminator, op. n.), to je čista fikcija, ki se ne bo uresničila v bližnji prihodnosti. Sistemi, ki so danes na voljo, ne počnejo nič od tega v kakršni koli obliki, še milijone kilometrov razvoja jih loči do te stopnje. Musk vzbuja pozornost in s tem služi denar, zelo dober je v tem, kar počne, pravi šovmen. Medtem ko straši s terminatorji prihodnosti, ki da bi nas lahko vse pobili, je sam zagnal svoj ekvivalent ChatGPT-ja.

UI Skynet v filmski franšizi Terminator poganja kiborge. Foto: Kolosej
UI Skynet v filmski franšizi Terminator poganja kiborge. Foto: Kolosej

V Ljubljani se v prihodnjih dneh začenja konferenca, ki bo govorila o UI-ju v izobraževanju. Digitalizacija v šolstvu, kot sva že omenila s šolo na daljavo, lahko pusti tudi katastrofalne posledice. Kako torej UI vpeljati v šolo?
Nisem čisto prepričan, da je to sploh smiselno! Na dva načina lahko razmišljamo o tem, prvi je poučevanje in učenje s pomočjo UI-ja, drugi pa je poučevanje in učenje o UI-ju. Ne gre za isto stvar. Ko govorimo o uporabi UI-ja v izobraževanju, praviloma govorimo o poučevanju in učenju s pomočjo UI-ja. Raziskovalci si že 50 let prizadevajo, da bi razvili primerna orodja za uporabo UI-ja v učilnicah, in sicer poskušajo avtomatizirati to, kar učitelj počne, argument je, da bo vsak učenec lahko imel svojega osebnega učitelja, svet bo rešen! Posledično je fokus raziskav avtomatizirani individualni učitelj za vsakega učenca, kar v praksi nikakor ne deluje. Zakaj ne razvijejo raje orodij, ki bodo učiteljev asistent, da bodo učitelji lahko boljši? Dokler bodo vse sile napenjali v zamenjavo učiteljev z UI-jem, ne bomo dobili orodij za podporo, pomoč učitelju. Kar 90 odstotkov raziskav je usmerjenih v ukinjanje človeškega učitelja, zelo majhen delček, mogoče en odstotek pa v orodja UI-ja za pomoč učitelju.

Na neki šoli so težavo zaradi gneče na blagajni, ko so učenci plačevali kosilo, rešili tako, da so uvedli tehnologijo prepoznave obraza. Učenec pogleda v kamero in kosilo je plačano. To je grozljivo, to je noro! Še eden od primerov, ko s tehnologijo rešujejo problem, čeprav je na dlani veliko boljša rešitev. Nehajte otrokom zaračunavati hrano v šoli. Ko sem jaz hodil v šolo, ni nihče plačeval za kosilo, šel si v jedilnico in jedel.

O profiliranju učencev pri kosilu

Drugi problem pri vsem skupaj pa je, da ni prav nobenega dokaza, da so omenjena orodja učinkovita, varna. Pojma nimamo, kaj se bi zgodilo, ko bi jih na veliko začeli uporabljati v učilnicah. Kakšen vpliv bi to imelo na odnos učitelj-učenec in učenec-učenec v razredu? Kaj se bo zgodilo, ko internet ne bo več deloval? Vprašanj je nešteto. Ta orodja imajo že dolgo zgodovino, s ChatGPT-jem pa se je zdaj vsem zmešalo! Kar naenkrat vsi govorijo o uporabi ChatGPT-ja v izobraževanju. A to je zgolj majhen delček veliko večje zgodbe 50-letnega raziskovanja. Naj ponovim, nobenega dokaza o učinkovitosti, varnosti in pozitivnih učinkih na učence nimamo. Dokler tega ne vemo, ne bi smeli naprej! Pomembno je tudi poučevanje in učenje o UI-ju, kritičnega pomena je, da imajo otroci, odrasli, delavci v vzogji in izobraževanju, politiki, novinarji in vsi drugi, zadovoljivo znanje o UI-ju. Pomembno je, da vsak posameznik ve, kako v grobem zadeva deluje. Vsi se zelo posvečajo učenju tehnologije, kako deluje, nihče pa ne razišče vpliva na človeka, etičnih vprašanj, ki se porajajo! Kako UI vpliva na učitelja, mu vzame moč? Kako vpliva na samoiniciativnost, kreativnost in samozavest učencev? Oba zorna kota, tako učenje o sami tehnologiji kot učenje o etičnih vprašanjih, moramo upoštevati in ju preplesti skupaj. Ko se učimo, kako UI naučiti prepoznavati z roko napisane številke, moramo govoriti tudi o etičenm vprašanju prepoznave obrazov, ki lahko vodi proti državi totalnega nadzora. Ne gre poučevati o sami tehnologiji ta teden, o etičnih vprašanjih bomo pa predavali enkrat kasneje, ne, oba vidika bi morali poučevati skupaj, integrirano.

Vsak se lahko spomni svojih šolskih dni in kako je tu in tam domačo nalogo prepisal od sošolcev. Zdaj naloge lahko napiše kar ChatGPT?
Učitelji ga uporabljajo za pripravo učnih načrtov, prezentacij. Nimam težave s tem, če se uporablja, ta duh je že ušel iz steklenice! Tako kot mobilni telefoni, nikamor ne bodo šli, ali pa internet, nehajmo se pretvarjati. Kar moramo narediti, je, da spodbudimo tako učence kot učitelje k zelo kritičnemu pristopu do izdelkov sistemov UI-ja! Ne smemo slepo sprejeti rezultatov ChatGPT-ja, zavedati se je treba, da je vse skupaj videti pametno zgolj na prvi pogled. Razmisliti je treba o tem, kje so problemi, kje je uporaba smiselna, v kateri namen pa orodja nikakor ne moremo uporabiti. Pravkar sem končal pisanje poročila, rekel sem si, zakaj mi ne bi ChatGPT pomagal, plačal sem 20 dolarjev mesečne naročnine, a že po dveh tednih sem obupal! Sem ekspert na svojem področju, ChatGPT ni, sploh mi ni znal pomagati. Če ga uporabljate za zelo površinske in enostavne naloge, je morda uporaben, drugače pa ne. Učencem je treba reči, naj le uporabijo ChatGPT, a da morajo potem kritično preveriti rezultate, ki so jih dobili, razmisliti o tem, kako deluje, zakaj jim je skupaj nametal, kar so dobili kot rezultat.

Nevarnost računalniških učilnic je umiranje socialnih veščin, učenci se pogosto še na soseda levo in desno ne odzivajo več, opozarja sogovornik. Foto: BoBo
Nevarnost računalniških učilnic je umiranje socialnih veščin, učenci se pogosto še na soseda levo in desno ne odzivajo več, opozarja sogovornik. Foto: BoBo

Kje se skrivajo tri največje pasti, ko poskušamo v učilnico vtakniti UI?
Najprej bi omenil personalizacijo poučevanja, češ, da bo vsak individualni učenec imel sebi prilagojenega učitelja, ki ga poganja UI. Prvič, to ne deluje, in drugič, tudi če bi delovalo, ne bi hotel takšnega izobraževalnega sistema. Zakaj pravim, da ne deluje? Ne deluje, ker bi personalizacija morala vsakemu posamezniku pomagati, da postane najboljša verzija samega sebe, da se samoaktualizira. Vsa orodja UI-ja za učenje personalizirajo poti do cilja, ne pa samih izidov! Direktor velikega kitajskega podjetja za UI je dejal, da je običajna šola, kot bi bili vsi učenci na istem šolskem avtobusu. Vsi gredo z isto hitrostjo v isti smeri proti istemu cilju. Če uporabimo orodje njegovega podjetja, pa bodo vsi ti učenci vsak v svojem taksiju. Zame je to čisto zavajanje, taksi vendar vzamemo, ker nas odpelje tja, kamor hočemo, vožnja je personalizirana našim izidom. Problem vseh teh orodij UI-ja je, da bodo res morda učenci šli s taksiji individualno po drugi poti, a na koncu bodo vsi taksiji pripeljali na isto postajo, kamor bi jih pripeljal tudi tisti avtobus! Ne vidim smisla, z drugimi besedami, to ne deluje. A tudi če bi delovalo. Bi to sploh hoteli? Izobraževanje ni zgolj golo polnjenje glav s čim več informacijami, gre tudi za veščine sodelovanja, komuniciranja, delovanja v socialnem okolju. Bil sem že v učilnicah, kjer je bilo 30 učencev in 30 računalnikov, popolnoma so ignorirali drug drugega pa tudi učitelja. To je velikanski problem.

Socialne veščine otrok posledično upadajo, kot med koronakrizo.
Seveda. Drugi problem je, ko zmotno mislijo, da bodo ta orodja učiteljem prihranila veliko časa. Psiholog B. F. Skinner je tudi trdil prav to, ko je v 30. letih 20. stoletja izumil svoj stroj za učenje. Njegov stroj ni prihranil učiteljem časa takrat in nobena tehnologija kasneje tudi ne. Ne verjamem, da bo to uspelo UI-ju. Argument je, da bodo učenci za pridobivanje znanja uporabljali UI, učitelj pa se bo lahko bolj posvečal socialnemu delu poučevanja. Praviloma učitelj ne prihrani časa, pač pa mora zaradi nove tehnologije svoj čas porabljati za nekaj drugega. Kot jaz, ko sem pisal tisto poročilo s pomočjo ChatGPT-ja. Namesto da bi razmišljal o tematiki, sem poskušal bolje napisati navodilo, potem sem pa na novo pisal rezultate, ki sem jih dobil. Nobenega časa nisem prihranil, zgolj v druge namene sem ga porabljal.

Tretja izjemno pomembna past pa se dotika človekovih pravic, v tem primeru otrokovih pravic. Ena od otrokovih pravic je, da jih ne smemo izkoriščati v komercialne namene! Lahko kritizirate to prepoved, a države po svetu so se glede tega v Združenih narodih (ZN) strinjale. Kaj počnejo UI-orodja? Spodbujajo učence k uporabi, nato pa podatke uporabijo za služenje denarja. Ko otrok ustvari sliko ali pesem, je njen lastnik, če naredi enako v interakciji z enim od teh orodij, izgubi vse pravice in lastništvo nad ustvarjenim. Podjetje vzame vse podatke in jih uporablja za svoj poslovni model. Gre za izkoriščanje in kršenje otrokovih pravic.

ChatGPT, podobno kot družbena omrežja, vso našo aktivnost shrani, in naše podatke uporabi v komercialne namene. Foto: Pixabay
ChatGPT, podobno kot družbena omrežja, vso našo aktivnost shrani, in naše podatke uporabi v komercialne namene. Foto: Pixabay

Podobno kot družbena omrežja, ki tudi vse, kar ustvarimo, uporabijo v svojo komercialno korist. Facebook, Instagram, X itd.?
Pri UI-orodjih je zadeva še bolj subtilna in dogaja se hitreje, a imate prav, gre za zelo podoben način delovanja.

Naši lastni telefoni s pomočjo UI-ja vohunijo za nami, da bi nam družbena omrežja kazala za nas prilagojene vsebine, na katere bomo čim dlje klikali. Daljša izpostavljenost je zasvojljiva, poleg tega raziskave kažejo, da so družbena omrežja škodljiva za razvoj možganov. Je boljša pot ozaveščanje in izobraževanje javnosti, predvsem otrok, o nevarnostih, ali bi bila boljša zakonska regulativa družbenih omrežij?
Oboje! Ne gre samo za naše mobilne telefone. Vsakič ko greste po cesti, vsakič ko kupujete po spletu, ko greste na nogometni stadion. Ogromno tega, kar danes počnemo, je pod vplivom UI-ja tam nekje v ozadju. Vsi bi se morali tega bolj zavedati, UI je tukaj, vsepovsod je! O tem bi morali učiti na šolah in univerzah, to bi moral biti del temeljev učnega načrta. Glede regulacije pa bi rekel takole, če hočete otroku dati zdravilo, tableto nečesa, ki učinkuje na njegove možgane, mora takšna tableta skozi rigorozna klinična testiranja, ki ugotovijo učinkovitost tablete, negativne posledice. To lahko traja tudi leta. Če mislimo, da je to nujno pri zdravilih, zakaj ne velja enako za digitalna orodja, podprta z UI-jem? Vedeti bi morali, kakšna je učinkovitost in kakšna varnost uporabe. Trenutno sodelujem pri projektu Sveta Evrope, pred nekaj tedni smo poslali resolucijo vsem 46 državam članicam. Resolucija ima dva dela, v prvem govori, naj države članice pripravijo zakonodajo, ki bo zaščitila človekove pravice učencev in učiteljev med uporabo sistemov UI-ja. V drugem delu pa priporoča, naj poučevanje o UI-ju v šolah vkorporira tudi vplive na človeka. Zadovoljni smo, ker so se ministrstva za šolstvo strinjala, nihče ni oporekal. To je zdaj uradna usmeritev politike. Ne domišljam si, da bo katera koli od teh dveh stvari sama po sebi rešila vse probleme, a oboje je nujno, če nočemo dovoliti, da kdor koli z UI-jem dela, kar koli hoče. Zakaj bi nekemu podjetju dovolili vstop v učilnice, če ni prav nobenega dokaza o učinkovitosti, varnosti ali o pozitivnem vplivu na učence?

Popolna prepoved mobilnih telefonov v šolah ni prava pot, je pa treba strogo regulirati, kdaj in zakaj, se lahko uporabljajo. Foto: Pixabay
Popolna prepoved mobilnih telefonov v šolah ni prava pot, je pa treba strogo regulirati, kdaj in zakaj, se lahko uporabljajo. Foto: Pixabay

Bi morale šole mobilne telefone prepovedati?
V šolah je zagotovo veliko učiteljev, ki bi mobilne telefone najraje prepovedali. Vse je odvisno od kulture vedenja, ki jo ima določena šola, na nekaterih so glede tega zelo spretni. Telefone dovolijo zgolj ob za to določenem času, na primer v času kosila. Velika prednost je, da otroci zdaj lažje stopijo v stik s starši, kot je to bilo, ko sem še jaz hodil v šolo. Mobilni telefon je računalnik, ki je močnejši od računalnika, ki je ljudi spravil na luno. Ideja prepovedi tako močnega orodja za učenje v ustanovi, ki je posvečena učenju, se mi zdi malce nora! Treba je upoštevati ekosistem, interakcijo učilnice. Ne pravim, da je lahko, daleč od tega. Šole morajo razviti razumna pravila uporabe, da bodo mobilni telefoni na šolah lahko uporabljeni v pozitivne namene, ne pa v slabe. Otroci običajno najdejo pot okoli omejitev. Pred leti so v Kaliforniji kupili na tisoče iPadov, vsi so bili zaklenjeni, da so jih učenci lahko uporabljali le za šolsko delo. Še isti dan je že bilo veliko iPadov shekanih, da so lahko učenci z njimi počeli, kar so hoteli. Včasih bolj kot tehnčine omejitve zaleže način, kako učitelj komunicira in dela s svojimi učenci. Ni lahko, je pa to prava pot naprej.

Kaj pa starostna omejitev uporabe, vrstijo se opozorila, da otroci veliko premajhni začnejo buljiti v ekrane, kar škodi njihovemu razvoju?
Takšne prepovedi niso prava pot. Potrebujemo boljšo informiranost tako učiteljev kot staršev, v življenju potrebujemo ravnovesje. Dostop do mobilnih telefonov in zaslonov z vsem, kar je na njih, je lahko super, lahko pomaga razvoju otroka. Če mobilni telefon ali zaslon uporabljamo kot varuško, samo da se otrok čim dlje zamoti, pa to nikakor ni dobro! Fokusirati se moramo na to, da bodo starši razumeli, kaj je primerno in kaj ne. Mislim, da za vso tehnologijo velja podobno, če imamo slabe starše, učitelje ali šolo, bo tehnologija stvari samo še poslabšala. Ta problem lahko rešimo samo, če bodo odrasli zavzeli pozitivno, proaktivno in razumno držo glede rabe.

Dostop do mobilnih telefonov in zaslonov z vsem, kar je na njih, je lahko super, lahko pomaga razvoju otroka. Če mobilni telefon ali zaslon uporabljamo kot varuško, samo da se otrok čim dlje zamoti, pa to nikakor ni dobro! Fokusirati se moramo na to, da bodo starši razumeli, kaj je primerno in kaj ne. Mislim, da za vso tehnologijo velja podobno, če imamo slabe starše, učitelje ali šolo, bo tehnologija stvari samo še poslabšala. Ta problem lahko rešimo samo, če bodo odrasli zavzeli pozitivno, proaktivno in razumno držo glede rabe.

O tehnologiji in slabih starših

Spremeniti moramo starše?
Absolutno.

V javnosti so kamere vsepovsod, tehnologija prepoznavanja obrazov se tudi vse bolj uveljavlja, največkrat je bilo sicer o njeni sporni rabi slišati glede Kitajske. Je Orwellov 1984 z državo popolnega nadzora za vogalom?
To je zagotovo eden največjih problemov, biti moramo izjemno previdni. Se že dogaja tukaj in zdaj, nikakor ne gre zgolj za Kitajsko. Izrael sem že omenil, profilirajo Palestince. Uporablja pa se na primer tudi na šolah v Združenem Kraljestvu. Na neki šoli so težavo zaradi gneče na blagajni, ko so učenci plačevali kosilo, rešili tako, da so uvedli tehnologijo prepoznave obraza. Učenec pogleda v kamero in kosilo je plačano. To je grozljivo, to je noro! Še eden od primerov, ko s tehnologijo rešujejo problem, čeprav je na dlani veliko boljša rešitev. Nehajte otrokom zaračunavati hrano v šoli. Ko sem jaz hodil v šolo, ni nihče plačeval za kosilo, šel si v jedilnico in jedel.

Kam si želite, da bi nas razvoj UI-ja odpeljal v naslednjih 100 letih?
Pogosto ljudje mislijo, da je napredek v kakovosti življenja prinesla zgolj tehnologija, to ne drži. Ne moremo sklepati, da nam bo zaradi tehnologije avtomatično bolje, da ne bo več treba v službo, hrane pa bomo imeli na pretek, ker bo vse naredil UI. Ne moremo tega sklepati! Edina pot do boljše družbe prihodnosti je, če bomo ljudje iskreno sodelovali med sabo, na to upam. Upam, da bomo nadzor vzeli iz rok velikih korporacij, kot so Facebook, Google, Microsoft in Apple. Vzemimo jim jo! Bojim se, da se to ne bo zgodilo, te korporacije so neznansko močne, močnejše od marsikatere države.