Doslej so domnevali, da človeški DNK sestavlja osem odstotkov nečloveškega materiala. Raziskovalci z univerze Tufts in iz medicinske šole v Michiganu pa so v novi raziskavi 2.500 ljudi z vsega sveta odkrili kar 19 doslej še neodkritih genetskih koščkov v človeškem DNK-ju. Tam so jih pustili starodavni virusi, ki so okužili naše prednike.

Še več, pri 50 ljudeh so odkrili nedotaknjen genetski zapis celotnega virusa, za katerega pa še ne vedo, ali se lahko razmnožuje ali ne. A študije drugih starodavnih virusov kažejo, da lahko vplivajo na ljudi, ki jih imajo v sebi.

Pred najnovejšim odkritjem so znanstveniki že odkrili 17 tovrstnih genetskih delcev v DNK-ju, novoodkriti celotni genom virusa, imenovan tudi provirus, pa je šele drugi tovrstni primerek, ki so ga našli v človeškem DNK-ju. "Ta primerek je videti, kot da je zmožen ustvariti nalezljiv virus, kar bi bilo zelo vznemirljivo, saj bi nam to omogočilo proučevanje virusnih epidemij, ki so se zgodile že davno," je pojasnil eden izmed soavtorjev študije John Coffin.

Ker so tovrstni genetski koščki sestavni del naše biologije, so za medicinske raziskave ključnega pomena pri ugotavljanju, kako delujemo. Poleg tega ponujajo tudi bogat vpogled v to, kako pisana je bila naša genetska zgodovina, ki je ukrojila našo današnjo obliko.