Zoran Milanović in Andrej Plenković. Foto: EPA
Zoran Milanović in Andrej Plenković. Foto: EPA

V sredo bodo hrvaški volivci na voliščih izbirali 151 novih poslancev v saboru. Za poslanske sedeže se poteguje okoli dva tisoč kandidatov.

"S saborsko večino bomo oblikovali vlado narodne rešitve in začeli na vso moč čistiti Avgijev hlev," je ena izmed kontroverznih izjav iz predvolilne kampanje predsednika republike Zorana Milanovića.

Predsednik Milanović je HDZ in njegovega predsednika napadal z obtožbami o korupciji in plenjenju državne blagajne, s svojimi nastopi je močno razburkal politično kampanjo.

Milanović je najprej za dan izrednih saborskih volitev razglasil sredo, ki je dela prost dan, nato pa še napovedal lastno kandidaturo za mandatarja za sestavo nove vlade. Gre za neustavno dejanje predsednika države, v predvolilni kampanji lahko sodeluje le, če pred tem odstopi s položaja predsednika republike – tako je sredi marca odločilo ustavno sodišče.

Milanović tako v kampanji neposredno ni sodeloval, a je s svojimi pikrimi, žaljivimi in kdaj pa kdaj tudi nizkotnimi napadi na predsednika vlade Andreja Plenkovića zavzel večino predvolilnega medijskega prostora. Plenković mu seveda ni ostal dolžan s protiudarci.

Najmanj 80 odstotkov predvolilne razprave je tako zasedel spopad osebnosti predsednika Milanovića in premierja Plenkovića.

Zadnje ankete na Hrvaškem napovedujejo zmago vladajočega HDZ-ja, ki je z Andrejem Plenkovićem na čelu vlade že osem let, Plenković pa velja za hrvaškega premierja z najdaljšim stažem. Hrvaški volivci in javnost so siti političnih prerivanj in žaljivk, prevladuje razočaranje nad politiko in vedno istimi strankami. Kako globoko so razočarani volivci, se bo pokazalo na jutrišnjih volitvah.

Na Hrvaškem se je končala kampanja pred parlamentarnimi volitvami

Gost Globusa Žarko Puhovski, politični analitik in filozof, napoveduje zmago HDZ-ja, a dodaja, da bo to za stranko, ki je skoraj že vseh 30 let neodvisne Hrvaške na oblasti, kot vse kaže, Pirova zmaga. Nobena od strankarskih list, ki jim predvolilne projekcije napovedujejo vstop v sabor, namreč ne želijo v koalicijo s HDZ-jem.

Kot dodaja naš sogovornik, bi bilo sestavljanje koalicije tudi za opozicijski SDP dolgotrajno in težavno, tako da nove saborske volitve še to poletje niso nemogoče.

Plenkovićevi vladi je v osmih letih zapustilo 30 ministrov, 28 jih je moralo oditi zaradi korupcijskih škandalov, le dva ministra sta odstopila zaradi političnih razlogov in strankarskih nesoglasij.

Korupcija je po mnenju predsednice organizacije Transparency International, Davorke Budimir, na Hrvaškem največja težava. Raziskave te organizacije pa so pokazale, da 96 od 100 vprašanih ne zaupa institucijam.

Nezaupanje v politične elite in institucije ni le hrvaška težava. A kot je naključna mimoidoča v Zagrebu povedala za našo oddajo, si predvsem mladi prebivalci želijo, da bi odločevalci jasno povedali, ali je njihova pot proti Evropi ali Balkanu. "Le meglo prodajajo, življenje pa ni najboljše."

Globus: Hrvaške parlamentarne volitve