"Noro, spet nam je uspelo. Začeli in končali smo pred katedralo. Bilo je izredno popotovanje. Vsaka etapa, vsak trenutek. Izjemno sem ponosen nase in na vse ekipne kolege, osebje, vso svojo okolico, zlasti družino, ki je to omogočila," je nasmejani Primož Roglič povzel pretekle tri tedne v Španiji.

Od katedrale do katedrale se je vila 76. kolesarska Dirka po Španiji. 3417 tekmovalnih kilometrov od Burgosa v urnem kazalcu po Iberskem polotoku do končne postaje v Santiagu de Composteli. S povprečno hitrostjo 40,7 km/h oziroma s časom 83 ur, 55 minut in 29 sekund je najhitreje špansko kolesarsko romanje sklenil kdo drug kot novodobni vladar La Vuelte.

Nenačrtovano, a zmagovito v Španiji

"Niti ene izmed treh La Vuelt nisem načrtoval na začetku sezone, a vsako leto sem se znašel v Španiji. Tako da mogoče je spet ne bom imel v načrtu, a se bom vseeno pojavil na štartu. Se vidimo naslednje leto," je 31-letnik dal vedeti, da se še tako podrobno načrtovanje kaj hitro spremeni, zagotovo pa se tudi v prihodnje ne bo branil Dirke po Španiji, ki ob koncu poletja prinaša priložnost za največje dosežke, če se prej kaj zalomi.

Vsakič ko pade, se vrne še močnejši

Leta 2019 je bila za zasavskega orla glavni cilj Dirka po Italiji, kjer je bil po pravi kalvariji velik uspeh preboj na zmagoviti oder. Leta 2020 je predzadnji dan Toura izgubil navidez že dobljeno rumeno majico. Letošnjo Dirko po Franciji je moral predčasno skleniti zaradi padca med 3. etapo, s kolesa je sestopil ravno pred dvema mesecema v njegovem Tignesu, a vmes je Roglič znova uprizoril neverjeten preobrat in spisal novo zmagovito zgodbo.

Odstop na Touru ni bil konec sveta

"Na koncu se vse izide. Imel sem slabe trenutke na Touru, nato lepe na olimpijskih igrah. Prišel sem na Vuelto, da jo odpeljem po svojih najboljših močeh. V Španiji sem resnično užival od štarta do cilja. Vedno se dogajajo dobre in slabe stvari, a dokler se ne predaš in vztrajaš, se vedno dobro razplete. Ob padcu na Touru in po odstopu ni bilo konec sveta. Kar je bilo, je bilo, to sem sprejel. Šel sem na olimpijske igre in uspela mi je nora stvar. Nato Vuelta in znova noro," se je na novinarski konferenci po tretji zaporedni skupni zmagi Zasavec ozrl na iztekajoče se poletje.

Sorodna novica Roglič s četrto etapno zmago potrdil tretje zaporedno slavje na Vuelti

Ob tem je moral najprej okrevati po posledicah grdega padca v Bretanji, kar pa ni šlo popolnoma gladko. Pri Jumbo Vismi so morali zato prilagoditi nov ekipni cilj ‒ Dirko po Španiji 21 ‒ skoku v Tokio na olimpijske igre. Vendar oboje se je sanjsko izšlo tako za Rogliča kot nizozemsko ekipo: zlato v vožnji na čas in ubranjena zmaga na zadnjem Grand Touru sezone.

Človek, ki mu ugajajo hitre spremembe

"Okrevanje je pomemben del trdega treninga. Sam sem opravil res veliko dobrega treninga za Tour, a se stvari niso razpletale po načrtih. Nisem mogel nadaljevati, moral sem odstopiti. Potreboval sem počitek, skorajda počitnice, da sem lahko na kratko odklopil in se zbral in pripravil za nove cilje. Vedno skušam hitro predelati in iti naprej, a tako hitro spet ni šlo. En teden dni po odstopu v Tignesu nisem bil prepričan, da bom res šel v Tokio, ker se stvari niso razvijale, kot bi se morale. A vseeno sem na koncu šel in zmagal v vožnji na čas," je Roglič pojasnjeval spremembo načrtov, s čimer pa sam nima težav: "Sem človek, ki mu ugajajo hitre spremembe. Hkrati pa sem tudi odprt za vso pomoč in podporo. Vesel sem, da sem izbral takšno pot, ki se je zdaj tako posrečila."

Pred dvema letoma robot, zdaj skoraj že Španec

Ob prvi zmagi v Španiji pred dvema letoma na Dorki po Španiji so mu novinarji, zlasti španski, očitali hladnost, nedostopnost. Robotsko kolesarjenje in robotske odgovore ob predpisanih treh vprašanjih na novinarski konferenci za nosilca rdeče majice. Od takrat do danes se je njegova zunanja podoba popolnoma spremenila in zdaj je španska kolesarska javnost posvojila Rogliča. Tako ob cestah kot v medijih. Ko pa se je naučil še španske fraze "Cerveza, dos más" (Še dve pivi), je postal njihov.

"Res sem užival vsak trenutek. Bolj ti gre po načrtu, bolj si srečen. S tokratne dirke bom imel res veliko lepih trenutkov za vse življenje. Vsak dan dirke, vsak dan bivanja v Španiji je bil zelo prijeten," je slovenski šampion pritrdil, da je z užitkom dirkal po Iberskem polotoku, kjer je dirko začel in končal z zmago v vožnji na čas.

Štiri etapne zmage, štiri druga mesta

Med Burgosom in Santiagom de Compostelo je zasavski orel slavil še na zaključnih klancih 11. in 17. etape, ob tem je bil še kar štirikrat drugi v etapah. Lani je prav tako dobil štiri etape, medtem ko je bil drugi "le" trikrat. Skupno je na Dirki po Španiji ob treh zaporednih zmagoslavjih (izenačen dosežek Tonyja Romingerja iz obdobja 1992‒1994, niz Roberta Herasa 2003‒2005 ima vseeno zvezdico) zdaj dobil že 9 etap.

Ob tem se je nabrala kopica statističnih sladkorčkov. Naslednje leto lahko lovi izenačenje z Robertom Herasom, ki je kot edini štirikrat slavil na Dirki po Španiji. Prednost 4 minut in 42 sekund pred drugouvrščenim Enricom Masom (Movistar) je največja razlika po 24 letih. Na La Vuelti 1997 je Švicar Alex Zülle pred domačinom Fernandom Escartinom, ki zdaj riše in sestavlja traso dirk, zmagal s prednostjo 5:07.

Enajst zmag v sezoni, ki je še ni konec

"Nad statistiko sem vedno znova presenečen. Sam je ne spremljam, je ne poznam vnaprej, grem preprosto od dneva do dneva," je Roglič ostal zvest samemu sebi, da mu številke kaj veliko ne pomenijo, razen če mu prinašajo zmage.

Kronometrska zmaga v nedeljo in skupno zmagoslavje sta bili že 57. in 58. zmaga kariere. Na tritedenskih dirkah je dobil že 15 etap (po 3 na Touru in Giru). V letu 2021 je pri 11 zmagah, sezone, pa še ni konec.

Roglič je bil prvič na španskih cestah najboljši leta 2019, ko je ob premiernem nastopu na Dirki po Španiji ugnal Španca Alejandra Valverdeja in mladega rojaka Tadeja Pogačarja. Lani je v tesnem zaključku ugnal Ekvadorca Richarda Carapaza in Britanca Hugha Carthyja.

Od prvega do zadnjega dne vodilni med kapetani

Letos je bil slovenski zvezdnik vseskozi v ospredju, dvakrat je resda predal rdečo majico vodilnega, a od prvega do zadnjega dne je bil prvi v tako imenovanem klubu kapetanov za skupno. Ekipa Jumbo Visma je delovala kot dobro naoljeni stroj, kot edini izmed vodilne četverice ekip so dirko končali s prav vsemi osmimi kolesarji. Skorajda bi spotoma pobrali še ekipno razvrstitev, kjer je vseeno slavil Bahrain Victorious pod taktirko Gorazda Štanglja in z Janom Tratnikom v zasedbi.

"Tekmeci te prisilijo, da se izboljšuješ, napreduješ. Vedno je dobro imeti okoli sebe kolesarje, ki te izzivajo, potiskajo do tvojih meja," je kapetan čebel opisal zanimiv boj zasedb Jumbo Visma, Movistar, Bahrain Victorious in Ineos Grenadiers, ki so se dajale za vrh. Pred začetkom je bil na papirju prvi tekmec Kolumbijec Egan Bernal, zmagovalec letošnje Dirke po Italiji, a vseskozi mu je najtesneje lahko sledil Španec Enric Mas, ki pa niti enkrat ni mogel prehiteti Slovenca.

Bo septembra le nastopil za reprezentanco?

Kaj sledi zdaj? September prinaša dve reprezentančni okni: evropsko prvenstvo v Trentinu v prihajajočem tednu, nato sledi svetovno prvenstvo v Flandriji.

"Nimam ideje. Zdaj želim uživati v tej zmagi. Bomo videli, kaj bo prinesla prihodnost. Vse, kar bom rekel, bo lahko prehitro. Najprej bi rad užival ob uspehu, potem pa pametno začrtal, kako nadaljevati sezono," je ob koncu druženja z mediji Roglič ostal zadržan pri razkrivanju naslednjih dirk.

Za piko na i v boj za Lombardijo

Pred dnevi je v mešani coni dejal, da ne verjame v svoj nastop na svetovnem prvenstvu. Vseeno so že pozimi začrtali, da bo jeseni vozil tradicionalne italijanske klasike, ki so mu pri srcu in hkrati veliki izziv. Ni skrivnost, kaj je glavna Rogličevega želja ‒ spomenik Il Lombardia (9. oktobra).