V občini Šalovci so v zadnjih desetih letih največ med vsemi občinami vlagali v vodovod. Občina je sicer med najbolj zadolženimi v državi. Kakšne možnosti razvoja vidi dolgoletni župan Ivan Fartek?

Iztok Fartek tudi po jesenskih lokalnih volitvah ostaja na čelu občine, saj je dobil visoko podporo volivcev. Foto: Televizija Slovenija
Iztok Fartek tudi po jesenskih lokalnih volitvah ostaja na čelu občine, saj je dobil visoko podporo volivcev. Foto: Televizija Slovenija
Predstavljamo prekmurske župane

Župane vseh prekmurskih občin smo povabili, da nam v odgovorih na enaka vprašanja predstavijo svojo občino in razkrijejo načrte za razvoj, stališča do perečih vprašanj in pomembne gradnike Prekmurja.

Kako boste v vaši občini zaznamovali obletnico priključitve Prekmurja in združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom?
V občini Šalovci bomo organizirali pohod po graničarski poti v naselju Čepinci, ki bo 23. junija s pričetkom ob 10. uri. Ob 14. uri pa bo otvoritev graničarskega muzeja, ki ga izvajamo v okviru čezmejnega programa Slovenija-Madžarska v okviru projekta Mura-Raba Tour s še drugimi turističnimi vsebinami, na ogled pa bo tudi muzejska zbirka o varovanju mej 1918‒2018, ki jo vzpostavljamo v sodelovanju z Vojaškim muzejem slovenske vojske.

Katere vidike prekmurske zgodovine in identitete bi morali ljudje v Sloveniji bolje poznati?
Prekmurje ima bogato, dolgo in pestro zgodovino. Tisočletje je bilo Prekmurje pod madžarsko oblastjo, obdobje, ki je zaznamovalo to območje. Posebej življenje, delo in dogodke iz časa pred priključitvijo k matični domovini, kakor tudi obdobje življenja ob železni zavesi, predvsem pa življenje in delo sedanjih rodov, naravne in kulturne lepote Prekmurja, kulinariko in prijaznost prekmurskih ljudi ter pestrost in neokrnjeno naravo.

Katera prekmurska zgodovinska osebnost ali pa zgodovinski dogodek zaslužita več pozornosti, kot pa sta je deležna?
Veliko je pomembnih prekmurskih osebnosti, ki bi si zaslužili, da jih poznajo vse Slovenke in Slovenci. Med njimi so Štefan Küzmič, Jože Klekl st., Franc Ivanocy, Matija Slavič in še drugi. Med dogodki pa sta vsekakor razglasitev Prekmurske republike in priključitev Prekmurja.

Kdo so po vašem mnenju trije pomembni Prekmurci, ki bi jih morala dobro poznati vsa Slovenija?
Veliko je Prekmurcev, ki so s svojim delom in ustvarjanjem prispevali k prepoznavnosti Prekmurja in dali pečat vsak na svojem področju. Naj naštejem samo nekaj: med njimi so zagotovo akademik Anton Vratuša, Miško Kranjec, Feri Lainšček, Vlado Kreslin, Ivan Camplin ….

Kateri je bil v vaši občini v zadnjih letih glavni dogodek na področju domoznanstva?
V občini smo ponosni na našo bogato in zanimivo preteklost, zato z raznimi prireditvami, deli skušamo ohranjati in tudi obujati kulturno dediščino. Tako smo vzpostavili etnografski muzej v Domanjševcih, ki vsako leto gosti prireditev Praznik žetve, plesa in petja, v Dolencih ob Cerkvi sv. Nikolaja je bil postavljen spomenik Jožetu Kleklu ml., v letošnjem letu bomo odprli vrata graničarskemu muzeju v Čepincih z muzejsko zbirko Varovanje državne meje 1918‒2018. Pomemben delež pri ohranjanju preteklosti pa imajo tudi izdane monografije.

Katera je vaša najljubša prekmurska narodna pesem?
Tovrstne pesmi so mi všeč, posebej pa še Ti zemlja rajska mila, ki jo izvaja skupina Gorički klantoš.

Katero knjigo prekmurskega avtorja bi priporočili znancu v Ljubljani?
Prekmurje ima zelo bogat knjižni opus. Da bi pa znanci in vsi prebivalci Slovenije spoznali dobrosrčnost in gostoljubnost goričkega človeka, bi jim priporočil knjigo mojega prijatelja Milana Vincetiča Nebo nad Ženavljami in knjigo Štefana Kardoša Vse moje Amerike.

Katero zvrst kulture v vaši občini najbolj razvijate?
Smo zelo veseli in zadovoljni, kar tudi podpiramo, da imamo v občini društva, ki ohranjajo kulturo. Te zvrsti so predvsem ljudski ples, ljudsko petje, ljudski godci, gledališke igre in v zadnjem času tudi ročna dela.

Kaj je naravna ali pa kultura dediščina, na katero ste v vaši občini najbolj ponosni?

Cerkev Sv. Martina v Domanjševcih je eden najstarejših ohranjenih sakralnih spomenikov v Prekmurju. Zgrajena je bila v letih 1230‒1240. Foto: Občina Šalovci
Cerkev Sv. Martina v Domanjševcih je eden najstarejših ohranjenih sakralnih spomenikov v Prekmurju. Zgrajena je bila v letih 1230‒1240. Foto: Občina Šalovci

Na območju občine imamo veliko naravne in kulturne dediščine, ki jo ohranjamo in na katero smo tudi ponosni, še posebej na področju naravne dediščine na rastlino dišeči volčin, ki je tudi v grbu občine, in izvir Velike Krke. Na področju kulturne dediščine pa moram omeniti Cerkev sv. Martina v Domanjševcih, ki je eden najstarejših ohranjenih sakralnih spomenikov v Prekmurju, evangeličansko cerkev v Domanjševcih, Cerkev sv. Nikolaja v Dolencih in Cerkev Marijinega obiskanja v Markovcih. Ogleda vredni pa so še zvoniki, mlini (med njimi Žido-Lenaršičev mlin, ki je edini še delujoč mlin na lesni plin v Sloveniji) in gomilna grobišča.

Kakšni so vaši načrti za ohranjanje prekmurske dediščinske kulturne krajine v vaši občini?
Na območju idilične gričevnate goričke pokrajine želimo v čim večji meri ohraniti dediščino kulturne krajine, kar smo opredelili tudi kot cilj v občinskem prostorskem načrtu. Hkrati pa z etnografskim muzejem v Domanjševcih in eko-socialno kmetijo v Šalovcih ter drugimi obnovami objektov želimo k temu tudi neposredno prispevati.

Kako vključujete naravno in kulturno dediščino vaše občine v turistično ponudbo?
Naravno in kulturno dediščino smo vključili v razne turistične pakete, ki jih ponujamo turistom in obiskovalcem. Na območju občine obstajajo idealne možnosti jahanja, kolesarjenja in pohodov v naravi. V zadnjem obdobju se je povečal trend zanimanja in povpraševanja po kulturnem turizmu, zato smo ga vključili v turistično ponudbo. Že dalj časa uspešno izvajamo razne kulinarične prireditve (Kapustni den, kuhanje goričkega bograča, kisle župe, ...), ki pritegnejo veliko obiskovalcev z drugih krajev.

Skorš (Sorbus domestica), po domače »skouriš«, staro avtohtono sadno drevo, v vasi Markovci. Foto: Občina Šalovci
Skorš (Sorbus domestica), po domače »skouriš«, staro avtohtono sadno drevo, v vasi Markovci. Foto: Občina Šalovci

Bi ustanovitev Pomurske pokrajine vaši občini koristila?
Da, če bi bila zagotovljena tudi finančna sredstva in bi bila ta sredstva dejansko namenjena razvojnim projektom.

Katere kratkoročne in dolgoročne cilje bi si moralo vodstvo takšne pokrajine postaviti?
V prvi vrsti je to zagotovitev in izgraditev infrastrukture na območjih občin, kjer te še ni. Osnovni cilj pa je razvoj in zagotavljanje delovnih mest na podeželju in na ta način ohranitev poseljenosti podeželja ter tako zmanjšanje razvojne zaostalosti za drugimi regijami.

Unesco je lani razglasil Biosferno območje Mura. Je ta projekt za Prekmurje koristen in kako?
Verjamem, da je koristen, ker je to velika priložnost in možnost, da območje postane prepoznavnejše in tudi zanimivejše za turiste. Vendar, da bomo lahko govorili o uspešnem projektu, je treba izpeljati še veliko aktivnosti, ki bodo prispevale k doseganju zastavljenih ciljev. Hkrati pa bomo s tem projektom veliko prispevali k ohranjanju narave. Čas pa bo pokazal, ali bomo to priložnost znali tudi izkoristiti in s tem prispevali k razvoju.

Kako so na razvoj pokrajine učinkovali projekti NATURA 2000 in Krajinski park Goričko?
Najprej pomislim na to, da smo imeli in še vedno imamo veliko neizkoriščenih priložnosti, ki bi prispevale k razvoju turizma, posebej zelenega. S tem bi spodbudili razvoj tudi drugih gospodarskih panog. Oba projekta v veliki meri prispevata k ohranitvi rastlinskih in živalskih vrst, hkrati pa prispevata k ohranitvi zdravega življenjskega okolja in neokrnjene narave. V veliko večji meri pa moramo izkoristiti vse prednosti blagovne znamke pri promociji in prodaji tako turističnih kot preostalih produktov. Prav tukaj se mora pokazati volja povezovanja in sodelovanja vseh akterjev na območju Krajinskega parka Goričko.

Kako bi lahko izboljšali sodelovanje prekmurskih in porabskih Slovencev?
Občina Šalovci s porabskimi občinami zelo dobro sodeluje. Sodelujemo na društveni ravni (šport, kultura, gasilci, upokojenci, šole). Skupaj izvajamo čezmejne projekte, izvajamo skupno promocijo turistične ponudbe. Dogovarjamo se tudi o nadaljnjih aktivnostih, da bomo s skupnimi aktivnostmi privabili na to območje še več turistov in obiskovalcev, ki bodo lahko spoznali zanimivosti občine Šalovci in tudi Porabja. Vedno pa obstajajo možnosti za še boljše sodelovanje.

Statistični podatki za občino Šalovci v primerjavi s slovenskim povprečjem za leto 2016. Foto: Surs
Statistični podatki za občino Šalovci v primerjavi s slovenskim povprečjem za leto 2016. Foto: Surs

Katere so v vaši občini največje gospodarske priložnosti?
Največja gospodarska priložnost je vsekakor razvoj turizma in podjetništvo. Imamo vse možnosti za razvoj podeželskega turizma z vključevanjem naravne in kulturne dediščine, kulinarike in aktivnega preživljanja dopusta. Nahajamo se namreč na zanimivem obmejnem območju, ki ponuja vse možnosti za razvoj turistične dejavnosti, v katero morajo biti vključeni vsi ponudniki. Na širšem območju pa zelo primanjkuje podjetnikov raznih dejavnosti, zato menim, da je to idealen prostor za podjetnike.

Kaj je ali bi lahko bil največji turistični potencial vaše občine?
Neokrnjena narava, kulturna in naravna dediščina, veliko možnosti aktivnega preživljanja počitnic, turizem doživetij, kulinarika, obmejno območje. Prav zaradi tega smo tudi uredili Turistično-nastanitveni center Peterloug z 52 ležišči, odpiramo graničarski muzej, Eko-socialna kmetija Korenika že uspešno deluje, oblikovali smo čezmejne turistične produkte in vključili v njih različne ponudnike z obeh strani meje. Največji potencial pa so naši gostoljubni in prijazni ljudje.

V čem, na katerem področju vidite poglavitno razvojno perspektivo občine?
Razvojno perspektivo občine vidimo v razvoju turizma in ekološkega kmetovanja ter podjetništva.

Zakaj se večetnični in multikonfesionalni značaj Prekmurja poudarja kot prednost pokrajine?
Večkrat rad povem, da je občina Šalovci primer dobre prakse, kjer občanke in občani v narodnostno mešanem in versko raznolikem okolju živijo v sožitju, strpnosti in kjer jim je osnovni cilj skrb za razvoj in boljše življenje. To pa lahko dosežemo le s skupnimi močmi, kar nas še bolj povezuje in tudi bogati. Menim, da je podobna slika na območju celotnega Pomurja.

Katere so največje socialne težave v vaši občini?
Socialne težave na obmejnih območjih so si zelo podobne in skrb vzbujajoče, ker se s tem področjem vedno več in vedno teže spopadamo. Največje težave so pa vsekakor staranje prebivalstva in skrb za starejše, odhod mladih in brezposelnost. To so tudi področja, ki jih je treba z razvojnimi projekti rešiti, če želimo, da bo v prihodnje podeželje še naseljeno.

Ali bi bilo treba zakonsko določiti, koliko in kje lahko v Sloveniji vlagajo investitorji iz sosednjih držav?
Mislim, da to ni možno niti smiselno. Prepričan pa sem, da bi morala država ponuditi veliko večje ugodnosti investitorjem, tako domačim kot tujim, pri vlaganjih na gospodarsko zaostalih in demografsko ogroženih območjih.

Katere prekmurske medije redno spremljate?
Žal medije premalo spremljam, občasno Vestnik in Radio Muski val, elektronske medije.

Kako je po vaši oceni Prekmurje pokrito v slovenskih medijih?
Odvisno od medija.