Najbolj krvava bitka slovenskih vojakov v zgodovini je bila za cesarsko-kraljevo vojsko porazen spopad v Galiciji konec avgusta in na začetku septembra 1914. Foto: Arhiv družine Weixler
Najbolj krvava bitka slovenskih vojakov v zgodovini je bila za cesarsko-kraljevo vojsko porazen spopad v Galiciji konec avgusta in na začetku septembra 1914. Foto: Arhiv družine Weixler
Borut Pahor
Predsednik republike Borut Pahor je ob odkritju spomenika v Gorlicah med drugim poudaril, da vojne ne rešujejo problemov, ampak ustvarjajo nove. Mir pa ni samoumeven, ampak si je zanj treba prizadevati sleherni dan. Foto: BoBo
Na vzhodni fronti prve svetovne vojne je med prvo svetovno vojno padel največji delež slovenskih vojakov, ki se nikoli več niso vrnili domov in poslednje počivališče dočakali daleč stran od svojih ljubih. Foto: Arhiv družine Weixler

V Gorlicah je spomenik odkril predsednik republike Borut Pahor, ki je ob tem med drugim dejal, da je sedemdeset let miru, ki ga imamo po koncu druge svetovne vojne, najdaljši čas miru v evropski zgodovini, kar je dosežek, ki ga je treba slaviti. "Dokazuje, da je mir vedno mogoč, nikoli pa ni samoumeven. In ne sme ga poganjati samo strašen spomin na vojno, temveč čudovite sanje o srečni prihodnosti naših otrok," je še dejal.

V svojem govoru je poudaril, da mir ni samoumeven in da si je zanj treba prizadevati sleherni dan. "Tako, da se odrečemo sovražnemu govoru, da se spoštujemo, da iščemo mirne načine in poti za rešitev vseh problemov, tako da nikogar ne izključujemo," je dejal Pahor.

Vojne ne rešujejo problemov, je spomnil. "Vse vojne ustvarjajo nove probleme. Svetovne vojne ustvarjajo svetovne probleme. Prva je najboljši dokaz tega tragičnega dejstva. Ni bila nujna, ni bila neizbežna. Tako so se odločili politični in vojaški voditelji. Napačno so bili prepričani, da bodo z vojno rešili vse probleme in da bo trajala le kratek čas. Nič od tega ni bilo res," je še poudaril predsednik republike.

Pahor je spomenik odkril skupaj s poljskim kolegom Andrzejem Dudo. Ta se je Pahorju zahvalil, da je pred nekaj meseci prisostvoval odkritju spomenika poljskim vojakom, ki so se bojevali na soški fronti.

"Tukaj in tam so izgubili življenje slovenski in poljski vojaki. Takrat se še niso borili pod svojima zastavama. Od tedaj so bili doseženi veliki politični cilji in svoboda naših narodov se je rodila iz krvi naših vojakov, zato jim danes izrekamo veliko čast in hvaležnost," je ob odkritju spomenika dejal poljski predsednik.

Podoben spomenik v Lvovu je odkrila obrambna ministrica Andreja Katič skupaj z namestnikom ukrajinskega obrambnega ministra, generalpodpolkovnikom Anatolijem Petrenkom. Ob tem je poudarila, da je postavitev spomenika izraz velikega spoštovanja Ukrajine do Slovenije, so sporočili z ministrstva.

Izguba, ki je ni mogoče povrniti, lahko pa bolečino obdamo z odgovornostjo
"Galicija je za zgodovinski spomin našega naroda izredno pomembna pokrajina. Tu je našlo svoj poslednji dom največ naših rojakov izmed vseh padlih Slovencev na bojiščih prve svetovne vojne. Stoletje je obdobje, ko je ta spomin še vedno boleč, saj gre za ogromno izgubo našega narodnega potenciala. Tega ni mogoče povrniti. Vendar je sto let tudi dovolj dolgo obdobje, da lahko to bolečino, ki je sicer ni mogoče izbrisati, obdamo s spoštovanjem in odgovornostjo naše generacije," je poudarila ministrica.

Strpnost do drugačnih, sočutje do šibkejših in medsebojno spoštovanje so jedro človečnosti, ki je predpogoj za prihodnost brez vojn, za prihodnost, v kateri bo vladal mir. Andreja Katič je izrazila tudi pripravljenost za pomoč pri postavitvi podobnega spominskega obeležja, ki bo v Sloveniji počastilo ukrajinske vojake, ki so pokopani na vojaških pokopališčih ob Soči.

Iz pohorskega tonalita
Spomenika je zasnoval oblikovalec Janez Suhadolc in sta ročno delo slovenskih kamnosekov, ki so ju izklesali iz pohorskega tonalita iz Oplotnice.