Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.
Posledice podnebnih sprememb občutimo že povsod in jih bomo v prihodnosti čedalje bolj. Da je blaženje podnebnih sprememb možno le s skupnim ukrepanjem vse mednarodne skupnosti, se zavedajo tako nevladne organizacije kot svetovni voditelji in ta tema zaseda vse večjo težo na diplomatskih srečanjih. Primanjkuje pa politične volje za ukrepanje. O mednarodnih podnebnih pogajanjih se je Špela Novak pogovarjala z novinarjem doktorjem Tomažem Gerdenom, ki je tudi sam spremljal več podnebnih konferenc.
Ledeni pokrovi se pospešeno talijo. V le 15 letih bo denimo Arktika poleti povsem brez ledu, a za dvig gladine morja je še precej bolj zaskrbljujoče dogajanje na Antarktiki, kjer je stanje enega največjih ledenikov na svetu vse bolj negotovo. Ledenik Thwaites, ki se po obsegu primerja z Veliko Britanijo, je še posebej ključen zaradi svoje lege, ker deluje kot neke vrste zamašek. Če pade njegova obramba, se utegne močno pospešiti tudi taljenje drugih obsežnih ledenikov zahodne Antaktike. Za razliko od arktičnega ledu na severu, ki je sicer še bolj pod udarom podnebnih sprememb in vse toplejšega morja, pretežni del ledu na Antarktiki seveda leži na kopnem, kar pomeni, da taljenje tam povsem neposredno vpliva na dvigovanje gladine svetovnih morij. "Če bi se ledenik Thwaites v celoti stalil, bi se za več kot pol metra dvignil svetovni nivo morja," izpostavlja mag. Miha Pavšek z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Prav tako daljnosežne pa so tudi posledice izginjanja visokogorskih ledenikov.
Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.
Če si tega želimo ali ne, časi so pač taki, ko bi bilo vse bolj na mestu med številne dobre želje, ki si jih na ta dan voščimo, dodati še eno. Namreč, da bi nam bilo vreme naklonjeno in bi se nam ekstremni vremenski dogodki na daleč ognili. V vse toplejšem podnebju bo žal sreča vse več štela tudi pri vremenu. V zadnji letošnji epizodi Koliko stopinj še? si bomo ogledali podnebne obete, kot se kažejo na podlagi trenutnih podatkov in zavez za zmanjševanje izpustov. Te še zdaleč niso dovolj ambiciozne. Peljejo namreč v prihodnost, ki jeza 2,8 °C toplejša od predindustrijske dobe. A upati je, da zmoremo kaj več, kajti tako topla prihodnost nikakor ne bo udobna.
Veliko zaslug za to, da je okolje danes prepoznano kot pomembno politično vprašanje, imajo nevladne okoljske organizacije. Okoljska gibanja so nastala kot odgovor na okoljske katastrofe, kot je bil pojav strupenega smoga v Londonu leta 1952, ki naj bi po ocenah zahteval 12.000 smrtnih žrtev. O razvoju nevladnih okoljskih organizacij in njihovem pomenu danes se je Špela Novak pogovarjala z doktorjem Tomažem Gerdenom.
Energetsko revno je tisto gospodinjstvo, ki si težko ali si ne more privoščiti oz. zagotoviti osnovnih energetskih potreb, zlasti električne energije ter ogrevanja vode in prostorov, v zadnjem času vse bolj tudi hlajenje teh zadnjih. Ko nekdo nima sredstev za investicijo v obnovljive vire, da bi zamenjal zastarele, neučinkovite naprave, se lotil energetske sanacije, nove fasade, pomeni tudi, da verjetno uporablja tisti energent, ki je najcenejši.
Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.
V razpravah o podnebnih ukrepih je relativno malo pozornosti namenjene podeželju. Ki pa je zelo pomembno za zeleni prehod. Podeželje je namreč glavni vir hrane, vode in ekosistemov, hkrati pa tam živi največji delež prebivalstva. Podeželje je tudi zelo ranljivo na posledice podnebnih sprememb – pridelava hrane je namreč najbolj neposredno odvisna od spreminjajočega se vremena.
Učinki ogljikovega dioksida, ki ga že stoletje in pol vse hitreje dodajamo v ozračje, se bodo poznali še desetletja. Vremenski ekstremi bodo vse bolj pogosti. To smo v zadnjih letih že zelo nazorno spoznali. Zmanjševanje izpustov je torej nujno. A iz marsikaterega razloga ne bo prijetno. Zahteva namreč temeljite prilagoditve naših dejavnosti, če naj se izognemo popolnemu iztirjenju podnebja. Tudi določenemu delu udobja, ki nam je danes samoumevno, se bomo morali odreči. Kje so prihranki energije najbolj občutni, kje je največji razkorak med načrti in prakso ter zakaj zgolj tehnologija ne more rešiti težav z izpusti, bo razložil Matjaž Česen s Centra za energetsko učinkovitost Instituta "Jožef Stefan".
Podnebne spremembe v konkretnih številkah in konkretnih rešitvah. Za posameznika in odločevalce.
Vrh svetovnih voditeljev in voditeljic o podnebnih spremembah gre proti koncu.
Neveljaven email naslov
