Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Aktualna tema

2464 oddaj

2464 oddaj


Aktualna tema


18.09.2020

Dramatika o stoletni zgodovini robotike

V Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri se obeta odprtje razstave Robot.si: Začetki slovenske industrijske robotike, ki bo prikazala razvoj robotike pri nas in njeno zgodovino drugod po svetu. Zanimivo je, da o se zamisli o razumnih in brezdušnih robotih najprej rodila v literarni fantaziji in gledališču, potem pa so postali ti humanoidni umetni organizmi pomemben del znanstvene misli, polja umetne inteligence, industrije, medicine, vsakdanjega življenja … Zaradi epidemioloških razmer bodo prireditelji omejili število obiskovalcev, na otvoritveni dogodek v Bistro je namreč vabljena le strokovna javnost, vseeno pa je 100 letna zgodba o načinih robotizacije našega sveta – takrat je bila izumljena beseda za robota¬ - zanimiva tudi za vizije in dileme v zvezi s prihodnostjo našega stvarstva. Magda Tušar se je pogovarjala z avtorjem razstave, dr. Orestom Jarhom, kustosom Tehniškega muzeja Slovenije.

7 min 50 s

17.09.2020

Z vami bom na rajžo šel - drugi del turističnega vodnika za invalide

Letošnje leto zaradi epidemije in posledične omejitve potovanj v tujino mineva v znamenju spoznavanja lastne dežele. Slovenija ponuja ogromno zanimivih in za domače turiste privlačnih točk, vse več je takih, ki so dostopne tudi invalidom na invalidskih vozičkih. Tako ugotavlja publicist, novinar in fotograf Primož Hieng, ki je že lani izdal turistični vodnik za invalide z naslovom Z vami bom na rajžo šel. Pred nekaj dnevi je izšel še drugi del tega vodnika, ki poleg običajnega »turističnega« in zgodovinskega opisa novih 52-ih izletniških točk po vsej Sloveniji ponuja podroben opis dostopnosti objektov in okolice z vozičkom, urejenosti stranišč za invalide, morebitne prisotnosti taktilnih oznak za slepe in slušne zanke za naglušne.

9 min 44 s

17.09.2020

Spodbujamo kolesarjenje, a pot do urejenih kolesarskih poti je trnova

Pešačenje in kolesarjenje sta najbolj trajnostni obliki mobilnosti, zato se ju v dneh, ko zaznamujemo evropski teden mobilnosti, še posebej spodbuja. Ob tem pa kolesarska infrastruktura ostaja pomanjkljiva. Gradi se jo postopno, po odsekih, postopki so dolgotrajni. Zatika se tudi na severnem Primorskem, kjer Direkcija za infrastrukturo načrtuje za 500 kilometrov kolesarskih poti, vendar se deležniki pri pripravi potrebne projektne dokumentacije spopadajo s številnimi ovirami. Prispevek Nine Brus.

9 min 12 s

16.09.2020

Življenje na Veneri?

Iskanje življenja onkraj našega planeta je postreglo z novim presenečenjem. Med možnimi kandidati se je znašla Venera, Zemljina najbližja soseda. Visoko v njeni atmosferi so namreč znanstveniki zaznali plin, ki bi lahko kazal na prisotnost življenja. »Odkritje fosfina je zelo zanimivo. Po našem današnjem razumevanju namreč v pogojih, kakršni so na Veneri, ne more v velikih količinah nastajati drugače kot v procesih, povezanih z življenjem,« razlaga astrofizičarka prof. dr. Andreja Gomboc z Univerze v Novi Gorici. Foto: ESO/M. Kornmesser & NASA/JPL/Caltech

8 min 6 s

16.09.2020

Pozitiven test na sars-cov-2 po preboleli bolezni

Oglasil se je poslušalec, ki je želel ostati anonimen in nam povedal, da se tudi po preboleli bolezni covid-19 zaradi še vedno pozitivnih testov že en mesec ne more vrniti v službo.

5 min 45 s

15.09.2020

Evropski teden mobilnosti

5 min 51 s

15.09.2020

Socialna pravičnost je temelj evropskega socialnega tržnega gospodarstva

Kako ohraniti visoke standarde življenjskega standarda in eno najučinkovitejših socialnih zaščit v Evropi? Evropski socialni steber je evropska socialna strategija, ki jo sestavlja 20 načel in pravicam. Leta 2017 so jih razglasile vse institucije Unije. Nad pripravo ukrepov, ki bodo znani prihodnjo pomlad, bdi pristojni komisar Nicholas Schmit. Ta med drugim pravi, da je Unija dosegla zelo velik gospodarski napredek in v taki Uniji potrebujemo tudi močno socialno dimenzijo.

7 min 55 s

14.09.2020

Glasbeniki in delavci iz prireditvenega sektorja s povezovanjem premikajo meje

Slovenski glasbeniki in drugi delavci iz prireditvenega sektorja so v zadnjih dneh uspeli nekaj, kar se je še do nedavnega zdelo nemogoče. Zaradi negotove sedanjosti, še bolj pa prihodnosti so se združili v »Koalicijo glasbenega sektorja in industrije srečanj«, njeni predstavniki pa so vzpostavili dialog z Ministrstvom za gospodarstvo in Nacionalnim inštitutom za javno zdravje. Reševanje situacije, ki jo je povzročila zaustavitev oziroma omejevanje izvajanja prireditev, seveda ni enostavno in zahteva veliko kompromisov. Kako so se lotili dela, nam je zaupala Vesna Zornik, ena od vidnejših predstavnikov omenjene koalicije glasbenega sektorja in industrije srečanj.

12 min 48 s

14.09.2020

15 let zavoda Nazaj na konja

Zavod Nazaj na konja iz vasi Starošince v občini Kidričevo deluje že 15 let. Prvi v Sloveniji so se lotili terapije s konji in tovrstne terapevte izobražujejo že več kot desetletje. Izkušnje kažejo, da lahko terapije s konji pomagajo pravzaprav vsem. Morda pa najbolj posameznikom s posebnimi potrebami. Zavod Nazaj na konja je obiskala naša dopisnica iz spodnjega Podravja Gabrijela Milošič.

15 min 17 s

11.09.2020

Andraž Hribar - Čas je

Po treh letih ustvarjalnega premora je Andraž Hribar prav danes uradno naznanil izid svojega šestega studijskega albuma z naslovom Čas je.  Andraž je eden od naših bolj cenjenih pevcev in avtorjev srednje generacije, ki se je s skladbo Ne jokat, lubika ob spremljavi Revijskega orkestra RTV Slovenija, na Slovenski popevki leta 1998, prvič uradno predstavil širšemu poslušalstvu. Strokovna žirija ga je takrat spoznala za najboljšega debitanta festivala. V nadaljnjih letih je Andraž Hribar nemalokrat opravičil tako to nagrado kot še nekaj podobnih, ki jih je prejel v svoji več kot dvajsetletni glasbeni karieri. Nazadnje je navdušil z albumom Huanani, ki ga je snemal s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, izdali pa so ga pri založbi ZKP RTV. V pogovoru z Andražem smo obudili nekatere njegove dosedanje glasbene projekte, s poudarkom na desetih pesmih s svežega albuma Čas je (založba Nika).    

27 min 49 s

11.09.2020

Ustvarjamo radio z največ poslušalci v zadnjih desetih letih

Drugi najbolje poslušan program Radia Slovenija in tretji najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Radio Prvi, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 10,0 % oz. 171.000 različnih poslušalcev. To je skupaj z Valom 202 največji doseg od januarja 2010. Radio Prvi najvišjo poslušanost doseže ob 7. uri zjutraj, ko ga posluša v povprečju 3,8 % oz. 65.000 poslušalcev. 2. jutranja kronika je tudi sicer najbolje poslušana radijska oddaja v Sloveniji, katere poslušanost se je v času koronavirusa še povečala. Avgusta 2020 jo je vsak dan ob 7. uri zjutraj v povprečju poslušalo 9,5 % oz. 162.000 poslušalcev. V popoldanskem času pa je najbolj poslušana slovenska oddaja Dogodki in odmevi, ki jo ob 15.30 posluša v povprečju 7,4 % oz. 127.000 poslušalcev. Radio Slovenija sicer pripravlja tri nacionalne radijske programe (Radio Prvi, Val 202 in Ars), dva regionalna programa (Radio Koper in Radio Maribor), dva programa za narodnostne manjšine (Radio Capodistria in Pomursko madžarski radio) ter en program za tujo javnost (Radio Si). Po raziskavi Mediana RM je omenjene programe v zadnjem letu vsak teden poslušalo v povprečju 37,3 % oz. 641.000 različnih poslušalcev med 15. in 85. letom starosti. Samo tri nacionalne programe je v enakem obdobju prav tako vsak teden poslušalo 31,8 % oz. 545.000 različnih poslušalcev. Vsak dan pa je te tri programe Radia Slovenija poslušalo 21,3 % oz. 365.000 različnih poslušalcev. Najbolje poslušan program Radia Slovenija in hkrati tudi najbolje poslušan radijski program v Sloveniji je Val 202, ki ga (po podatkih za mesec avgust 2020) dnevno posluša 14,4 % oz. 247.000 različnih poslušalcev. Najvišjo poslušanost doseže prav tako ob 7. uri zjutraj. Radio Koper po zadnjih podatkih tedensko posluša 61.000 različnih poslušalcev. To je hkrati tudi najbolje poslušan regionalni radijski program na Primorskem, ki ga dnevno spremlja 13,3 % oz. 31.000 poslušalcev na Primorskem. V Podravski regiji je eden najbolje poslušanih Radio Maribor. Glede na zadnje podatke ga tedensko spremlja 51.000 različnih poslušalcev. Radio SI, ki ga pripravljamo v treh jezikih, pa tedensko posluša 56.000 različnih poslušalcev. Vir: RTV Slovenija iz raziskave Mediana RM (avgust 2020), velikost vzorca 4.800 posameznikov, starost 15-85 let.

4 min 59 s

10.09.2020

Priložnosti in pasti nakupovalnih središč

V Sloveniji so v zadnjih letih zrasla številna nakupovalna središča. Pogosto je slišati očitke, da je trgovin – sploh v Ljubljani – preveč-, ter opozorila, da bi morali ljudje svoj prosti čas preživljati drugače, bolj zdravo, recimo v naravi, ne pa z nakupovanjem oziroma druženjem v trgovskih središčih. Nekateri pravijo, da nas v nakupovanje sili potrošniška družba, v kateri nenehno nekaj kupujemo, čeprav tega sploh ne potrebujemo, posamezniki so celo odvisni od nakupovanja. Po drugi pa strani pa širjenje trgovin pomeni vlaganja in s tem tudi nova delovna mesta. Kaj so torej prednosti in slabosti trgovskih središč? Živa Trček.

5 min 43 s

10.09.2020

»Preprečevanje samomora je družbena naloga«

"V Sloveniji smo priča relativnemu zmanjševanju števila samomorov, glede na prejšnja desetletja. Tako je tudi drugje v Evropi. Smo pa še vedno nad povprečjem. Pri nas se številke gibajo malo pod 400 na leto, kar še vedno pomeni en samomor na dan," stanje v Sloveniji oriše prof. dr. Borut Škodlar, predstojnik Centra za mentalno zdravje Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.

6 min 48 s

09.09.2020

Teden vseživljenjskega učenja

Od 4. septembra do 9. oktobra se je in se bo skupaj zvrstilo 3.500 različnih dogodkov, ki združujejo ustvarjalne moči blizu 900 prirediteljev po vsej državi. TVU 2020 izjemoma poteka jeseni in v prilagojenih okoliščinah. Covid-19 je namreč vplival tudi na praznik učenja. Dogodkov bo nekoliko manj kot leta poprej, nekateri bodo potekali tudi prek spleta. Posebno pozornost si tudi letos zasluži štirinajsta izvedba Parade učenja. Ta manifestacija danes, 9. septembra, združuje prireditelje in vsebine na enem mestu. O konceptu Parade učenja Zvonka Pangerc Pahernik, vodja projekta Tedna vseživljenjskega učenja.

12 min 27 s

09.09.2020

Severa Gjurin - A je še kaj prostora?

Ljubitelji šansona se bržkone še spominjajo Festivala slovenskega šansona, ki je svoj čas potekal v organizaciji glasbenega uredništva Prvega programa nacionalnega radia in največkrat pod taktirko takratne glasbene urednice, tudi interpretke šansonov, Meri Avsenak. Izvedba festivala v radijskem studiu 14, leta 2005, je bila med drugim precej pomembna tudi za nadaljnjo glasbeno pot takrat še zelo mlade pevke popularne glasbe, Severe Gjurin. Skupaj z bratom Galom Gjurinom in drugimi spremljevalnimi člani zasedbe Olivija, je tisti večer izzvenela njihova skladba Brez sramu in brez strahu, Gala Gjurina pa je žirija nagradila s priznanjem za najboljšo avtorsko glasbo. Po tem dogodku sta Severa in Gal Gjurin nadaljevala ustvarjalno obdobje in s svojimi glasbenimi deli še vedno bogatita slovensko glasbeno produkcijo. Tako je Severa Gjurin prvega septembra letos, predstavila njen čisto svež glasbeni projekt z naslovom Ali je še kaj prostora?. Navdih za naslov pa je našla prav v eni izmed svojih uspešnic Ali je še kaj prostora tam na jugu, ki je uradno izšla leta 2014. O vsebini in vzdušju skladb z najnovejšega albuma je na kratko spregovorila tudi za poslušalce Prvega programa.

7 min 37 s

08.09.2020

10 let socialnovarstvenega programa Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja v Pristavi pri Tržiču

Reintegracijski center v Domu Vincenca Drakslerja, kamor prostovoljno vstopajo posamezniki, ki so imeli v preteklosti težave z zasvojenostjo, praznuje deset let. Zdaj je v Centru, ki deluje pod okriljem Centra za socialno delo Gorenjske, 10 uporabnikov. V desetih letih se je za ponovno vključevanje po zdravljenju zasvojenosti odločilo 110 uporabnikov, dobra polovica na izbrani poti vztraja tudi po vključitvi v običajno življenje. Prispevek Aljane Jocif.

5 min 17 s

08.09.2020

Nasilje na vlakih

Spolno nasilje se ne dogaja le v skritih in temnih ulicah. Sodeč po številnih - sicer anonimnih - pričevanjih žensk lahko do spolnega nadlegovanja pride tudi v prostorih, ki jih imamo za varne. Tudi na vlaku. Instagram profil zeleznicezlom, ki je bil prvotno namenjen opisovanju prigod na slovenskih vlakih, so namreč konec julija preplavile izpovedi žensk, ki so na vlakih doživele spolno nasilje. Nadlegovali naj bi jih sopotniki in celo zaposleni na Slovenskih železnicah. V državnem podjetju očitke zavračajo in odgovarjajo, da letos niso prejeli niti ene prijave spolnega nasilja. Več Lucija Dimnik Rikić

4 min 58 s

08.09.2020

"Plebiscit" Izidorja Cankarja sto let po prvi (in edini) uprizoritvi drevi v Kamniku

Čez dober mesec bo minilo 100 let od koroškega plebiscita, ko je bila po prvi svetovni vojni dokončno določena državna meja med na novo ustanovljenima državama, Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter Avstrijo. Na plebiscitu 10. oktobra 1920 se je več kot 59 odstotkov volivcev odločilo za Avstrijo. Na ta dogodek, ki je številne Slovence odrezal od matične države, se bodo že danes spomnili v Rojstni hiši Rudolfa Maistra v Kamniku. Pripravili so razstavo "Tam pri Celovcu … Koroški plebiscit 1920 v literaturi in glasbi" in uprizoritev enodejanke "Plebiscit" Izidorja Cankarja, ki je bila doslej odigrana le enkrat, 8. septembra 1920.

5 min 47 s

07.09.2020

Hrup pred ključno fazo razpisa za graditev drugega tira

Zdaj, ko gre zares v razpisu za graditev drugega tira Divača Koper, si slovenska gradbena podjetja prizadevajo za postavitev takšnih pogojev za sodelovanje na razpisu, da jim neevropska podjetja ne bodo kos

12 min 28 s

07.09.2020

Tri desetletja od nastanka Manevrske strukture narodne zaščite

Včeraj je minilo trideset let od sestanka v Partizanskem domu na Pristavi nad Stično. Tam so se sestali Vinko Beznik, Jože Kolenc, Tone Krkovič, Janez Janša in Igor Bavčar ter kot poveljstvo Manevrske strukture narodne zaščite sprejeli prvi tajni načrt bojne uporabe enot, ki je predvideval obrambo Slovenije v primeru agresije Jugoslovanske armade. V naslednjih dneh so z zamislijo seznanili zaupne osebnosti po vsej republiki. Stane Kocutar je preveril organiziranost teh struktur v severovzhodni Sloveniji.

10 min 26 s

Stran 1 od 124
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov