Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Aktualna tema

2823 oddaj

2823 oddaj


Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!


05.03.2021

"Prevlada koronaodzivov in politizacija" - letno poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija

Na naslov varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinke Todorovski je lani prispelo 2505 pritožb, mnenj, predlogov, vprašanj in tudi pohval občinstva. Število odzivov je bilo tako največje v dvanajstih letih delovanja instituta varuha pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija. Leto so sicer zaznamovali predvsem odzivi na vsebine, povezane s koronaepidemijo in zamenjavo vlade. Podrobnosti v pogovoru z varuhinjo, celotno poročilo za leto 2020 pa je dostopno na spletnih straneh RTV Slovenija.

15 min 59 s

05.03.2021

Konec premoga: Bomo pri izstopu iz premoga ambiciozni ali počasni?

Vse več evropskih držav v predčasno zapiranje premogovnih elektrarn. Te dni v Šaleški dolini nestrpno pričakujejo vladno odločitev o tem, katera letnica bo izbrana za ugasnitev šoštanjske Termoelektrarne in zaprtje Premogovnika Velenje. Nacionalna strategija za izstop iz premoga predvideva tri mogoče letnice, in sicer 2033, 2038 in 2042. Vlada naj bi se odločala že v teh dneh, torej neodvisno od še ne opravljene javne obravnave strategije, in to ob burni razpravi s precej nesoglasji.

4 min 40 s

04.03.2021

V državah, kjer oblast zlorabi svojo moč, je biometrija orodje nadzora

Biometrijo so države uporabljale že pred epidemijo, ki pa je pospešila njihovo rabo. Po mnenju strokovnjaka za zasebnost in urednika pri comparitech.com Paula Bischoffa ima biometrija lahko velik vpliv na svobodo gibanja in svobodo združevanja, saj lahko odvrne protestnike od tega, da bi se na protestih sploh prikazali, zato je to resen razlog za zaskrbljenost. Ob tem je izrazil upanje, da se bo večina teh praks prenehala, ko bo pandemije konec, skrbi pa ga, da bo veliko teh praks obstalo, veliko podatkov, ki so se zbrali v tem času, pa bo uporabljenih za druge namene. S strokovnjakom se je pogovarjala Urška Henigman.

16 min 39 s

04.03.2021

Lahko preprečimo obsežno zbiranje biometričnih podatkov?

Epidemija je močno spremenila rabo novih tehnologij in tako razkrila prednosti, pomanjkljivosti in nevarnosti digitalizacije vsakdanjih življenj. Da bi ustavile širjenje novega koronavirusa, so države po svetu omejile srečevanje ljudi. Tehnologija je po eni strani olajšala umik v zasebni prostor, hkrati pa je tudi omogočila nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru. Številne države so za to uporabile tehnologije prepoznavanja biometričnih osebnih podatkov, tudi Slovenija. Prav danes mineva leto dni, odkar pri nas vsakdnevno štejemo primere novih okužb s Sars-Cov-2, kmalu bo minilo leto dni od prve ustavitve javnega življenja. V tem času so tudi pri nas uvedli ali okrepili zbiranje in obdelavo biometričnih osebnih podatkov, da bi tako preprečili širjenje novega koronavirusa med ljudmi. Hkrati pa so ta orodja uporabili tudi za nadzor spoštovanja novih pravil obnašanja v javnem prostoru, ki posega v pravice in svoboščine. O biomtriji pred, med in po koroni v prispevku Urške Henigman.

10 min 56 s

04.03.2021

O seznamih bralnih gradiv za osnovnošolce

Potem ko se je v javnosti širila razprava o seznamu priporočenega domačega branja za osnovnošolce v posodobljenem učnem načrtu za slovenščino – razlog zanjo je bil Dnevnik Ane Frank – se je kot podpora branju tega znamenitega besedila globoke etične sporočilnosti in literarnega dokumenta obdobja temne plati zgodovine, rodila civilna pobuda o branju odlomkov, ki so v t. i. Živi knjigi zbrani v verigo posnetkov na kanalu You tube. Dnevnik Ane Frank je bil namreč tako kot številne druge knjige z univerzalno pomembnimi, bistvenimi vsebinami že pred časom umaknjen. Vendar ne zato, ker bi ga s seznama črtali, pač pa zato, ker učni načrt ne predvideva več nekdanjega seznama priporočenih knjižnih naslovov. Zato je tudi veliko nejasnosti, povezanih s priporočenimi izbirnimi knjižnimi vsebinami, domačim in obveznim branjem.

14 min 38 s

03.03.2021

Delo od doma je še vedno izziv

Po skoraj letu dni, ko smo zaradi epidemije ostali doma in so mnogi tudi svojo službo prenesli v domače okolje, pri delu od doma še vedno ostajajo določeni izzivi. Če so se nekatere rešitve takrat zdele skoraj nerešljive, pa smo se v tem letu naučili mnogo novega in predvsem prilagodili, razlaga izr. prof. dr. Eva Boštjančič z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Več Lucija Fatur.

14 min 13 s

03.03.2021

Topla zima: Rekordne temperature tudi ob začetku meteorološke pomladi

Koledarska zima še traja, a s februarjem se je končala meteorološka. Občutek, da z izjemo nekaj krajših obdobij ni postregla z ravno nizkimi temperaturami, nas ne vara, pritrjuje klimatologinja Mojca Dolinar z Agencije za okolje. Kako topla je bila torej minula zima?

5 min 4 s

02.03.2021

Teden raka

Tokratni teden boja proti raku poteka pod geslom Obvladovanje raka s cepljenjem. Okužbam lahko pripišemo približno 15 odstotkov vseh rakov v svetu, zato stroka poleg upoštevanja ostalih preventivnih priporočil poziva tudi k cepljenju otrok proti HPV in hepatitisu B, ki se je v času epidemije znižalo. Izpostavlja pa tudi pomen cepljenja proti covidu-19 za onkološke bolnike.

6 min s

02.03.2021

Etna spet bruha

Pred nekaj dnevi smo lahko prek spleta občudovali lavine fontane. Etna, najdejavnejši evropski ognjenik, je bruhala lavo celo 1500 metrov visoko v zrak. Na prvem smo se o delovanju vulkanov in Etni, ki jo dobro pozna, pogovarjali z geologom dr. Bojanom Ambrožičem.

7 min 10 s

01.03.2021

Dr. Bojana Beović o ravnanju nekaterih svojih kolegov

Dr. Bojana Beović je bila prvo ime vladne svetovalne skupine za covid-19. Epidemijo novega koronavirusa je spremljala od izbruha na Kitajskem, do prvih primerov v Evropi in do širjenja okužb po Sloveniji. Za dr. Beović smo pogosto pustili najtežja vprašanja o stanju epidemije pri nas in o ukrepih, ki jih je sprejemala vlada. Tudi tokrat ni nič drugače. Dr. Bojano Beović je spraševal Iztok Konc. Foto: BoBo

10 min 13 s

01.03.2021

"To je bila moja najdaljša intervencija"

Svetovni dan civilne zaščite, ki ga zaznamujemo 1. marca, poudarja krepitev zavesti javnosti o ogroženosti pred naravnimi in drugimi nesrečami ter poudarja pomembnost vloge civilne zaščite pri varstvu pred njimi. V Sloveniji je v civilno zaščito, ki je del širšega sistema zaščite in reševanja, operativno vključenih več kot 30.000 ljudi. Zadnje leto se vse vrti okoli novega koronavirusa in pri organizaciji pomoči je pomembno soudeležena tudi civilna zaščita. Uroš Mehle, bolničar in vodja ekipe prve pomoči Rdečega križa Slovenija - OU Grosuplje, je med drugim tri mesece deloval tudi na covidnem oddelku v UKC Ljubljana. Podrobneje v pogovoru z Markom Rozmanom.

8 min 12 s

26.02.2021

LPP in slepi

Aktualne oddaje, ki jih v programu Prvega lahko slišite izven terminov rednih oddaj. Terenska oglašanja, reportaže, pogovori, utrinki od tam, kjer je aktualno!

12 min 3 s

25.02.2021

Poskus vojaškega prevrata v Armeniji?

Armenski premier Nikol Pašinjan je danes vojsko obtožil, da je izvedla poskus državnega udara, ter se z več sto privrženci zbral na osrednjem trgu Erevana. Vrh armenske vojske ga je pred tem pozval k odstopu. Opozicija opozarja, da se je z njegovim odstopom mogoče izogniti državljanski vojni. Kot pravi Miha Lampreht, gre širše razloge iskati v posledicah šesttedenskega vojaškega spopadu za Gorski Karabah, ki se je 9. novembra lani končal s tristranskim mirovnim sporazumom pod pokroviteljstvom Ruske federacije. Že takrat je bilo jasno, da je premier Pašinjan ob vojaški premoči Azerbajdžana potisnjen v kot, Rusija pa seveda ni mogla tvegati neposredne vojaške pomoči.

7 min 14 s

25.02.2021

Dr. Trampuž: Vročina in mrzlica po cepljenju kažeta, da je imunski sistem aktiviran

Od prvega uradno potrjenega primera okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji je le še teden dni. Bil je 4. marec 2020. Covid so dokazali 60-letnemu moškemu, ki se je okužen iz Maroka preko Italije vrnil domov. Zdaj, po enem letu, si o okužbi z novim koronavirusom postavljamo drugačna vprašanja kot takrat. Usmerjena so v cepivo in testiranje, skrbijo nas britanska, brazilska in južnoafriška različica virusa. Kaj nam bodo torej prinesli prihodnji dnevi, tedni in meseci? Veliko vprašanj za sogovornika, ki covid spremlja že od vsega začetka, na dileme epidemije pa odgovarja brez dlake na jeziku. Z nami bo dr. Andrej Trampuž, ki dela na Kliniki Charite v Berlinu. Poklical ga je Iztok Konc. Foto: Andrej Trampuž

9 min 9 s

25.02.2021

Pravica do oploditve z biomedicinsko pomočjo tudi po 43. letu?

Ustavno sodišče je razveljavilo določilo, da ima ženska pravico do oploditve z biomedicinsko pomočjo le do 43. leta starosti. Odpravljen je torej člen pravilnika obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki starostno omejuje pravico do takšne oploditve. Starostne omejitve zdaj ni več. V povezavi s tem so se že oglasili tudi z Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, kjer pravijo, da starostna meja temelji na strokovni presoji. Govorili smo z doc.dr.Nino Jančar, vodjo oddelka za oploditev z biomedicinsko pomočjo Ginekološke klinike v Ljubljani.

5 min 12 s

24.02.2021

"Zaposleni v zasebnem sektorju smo diskriminirani" - kdo je med epidemijo upravičen do kriznega dodatka?

V uredništvo 1. programa Radia Slovenija smo prejeli elektronsko sporočilo poslušalca, ki pravi, da je zaposlen v privatnem sektorju, kot varnostnik na tožilstvu, kjer ima vsakodnevno veliko neposrednih stikov s strankami, ki prihajajo na tožilstvo. Opravljati mora vsa dela, ki so povezana z varnostjo ljudi in premoženja, kar pomeni evidentiranje stranke, merjenje temperature, površinski telesni pregled (torej neposreden stik). Za to delo ne prejema nobenega kriznega dodatka, ki zadeva delo v obdobju covida, v primerjavi z nekaterimi zaposlenimi na tožilstvu, ki imajo neprimerno manj opravka s strankami in dodatek dobijo. Prepričan je, da vlada zaposlene v zasebnem sektorju, ki so ravno tako izpostavljeni tej nevarnosti, v primerjavi s tistimi v javnem sektorju diskriminira. Po odgovor smo se obrnili tudi na pristojno ministrstvo.

7 min 59 s

24.02.2021

Pravico do zbiranja z namenom izražanja stališč varuje ustava

Temeljne človekove pravice in svoboščine, kot so svoboda gibanja in pravica do shoda z namenom izražanja političnih stališč, smo imeli pred pojavom epidemije za samoumevne. Že več mesecev pa ni več tako. Zaradi zajezitve širjenja novega koronavirusa je vlada te pravice močno omejila. Javnost pa je razburil zlasti nedavni odlok vlade, ki dovoljuje zbiranje do 10 ljudi, vendar ne, če protestirajo. Pravna stroka opozarja, da taka prepoved ni skladna z ustavo. Podrobneje Lucija Dimnik Rikić

5 min 11 s

24.02.2021

Včasih so pozimi v gore hodili samo alpinisti

V živo preverjamo vzdušje na Naj planinski koči 2020 - na Mihovem domu na Vršiču. Njen oskrbnik Aleš Štefe pravi, da se močno nadejajo ugodnejših epidemioloških ukrepov. Gornik, alpinist, dolgoletni gorski reševalec in inštruktor ter predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS (KINFO) Jani Bele pa opozarja na trenutno nestabilno snežno odejo v gorah.

12 min 19 s

23.02.2021

Na vrhuncu sezone na Gorenjskem veliko željnih smučarskega znanja pred zaprtimi vrati smučarskih šol

V teh počitniških dneh so po sprostitvi ukrepov marsikje po slovenskih smučiščih za počitnikarje pripravili tudi smučarske tečaje. Skladno z omejitvami in v veselje otrok v tej s snegom marsikje radodarni zimi, a ne povsod. Na smučiščih v gorenjskih smučarskih središčih je namreč letos ponudba  tečajev zelo okrnjena. Vzroki za to  so različni, od zaprtih hotelov in meja do predragih koncesij, posledica pa, da kar nekaj smučarskih šol v tem, zanje sicer glavnem  vrhuncu sezone, sploh ni odprlo svojih vrat.

5 min 28 s

22.02.2021

Učenci OŠ Brežice nazaj v šolo

Na Osnovni šoli Brežice so danes sprejeli nekaj več kot 600 učencev, ki so v šolske klopi sedli prvič po oktobru. Skupaj je na šoli tako več kot 900 učencev in še 128 zaposlenih, na sobotnem testiranju so imeli namreč vsi negativni izvid testa. Učence so razredniki sprejeli na šolskem dvorišču, prihode učencev so razdelili na več terminov in več vhodov, današnji dan pa preživeli bolj športno, ta teden bo še lahkotnejši, red, rutina, pregled snovi za nazaj. Več z obiska OŠ Brežice v prispevku Suzane Vahtarić.

6 min 43 s

Stran 9 od 142
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov