Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
764 epizod
764 epizod
Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.
Kaj hoče gledalec videti v gledališču? Je to kar hoče videti gledalec, zavezujoče za igralca? Je zavezujoče za režiserja? Se mora proces podrediti diktatu pričakovanj občinstva, vodstva gledališke hiše ali pa je potrebno zasledovati druge cilje, cilje, ki niso nujno estetska dovršenost predstave, bravurozna igra, dramaturško pričakovana črta. Kaj je napaka v gledališču? Tisto, kar ne zadovolji pričakovanja? Ali tisto kar se izvije pričakovanjem? Prof. Mile Korun, gost tokratne oddaje Oder, v knjigi Končno poročilo o nekončanem Kralju Learu v ljubljanski drami ne podaja odgovorov na ta vprašanja, ne zapisuje definicij, in – čeprav v naslovu zapiše Končno poročilo, je v to končnost že vpisano njeno nadaljevanje – kajti Korunova premišljevanja se ne končajo s piko. Niso trditve, so pronicljivo zastavljena vprašanja. Samemu sebi. In tudi gledališki strokovni in širši javnosti. »Knjiga se ukvarja z analizo nekega procesa in ne morem reči, da sem pri tem prišel do neke absolutne, končne resnice«, v pogovoru pove prof. Mile Korun. V prologu knjige pa zapiše: »Morda gre vseskozi za režijo ene same predstave. In še te nekončane. Po režiserjevi krivdi. Ali volji. Ali zaslugi.« Pri čemer se nam nehote zastavlja vprašanje: Ali ni morda ravno ta nekončana režija tisto, kar premalokrat označimo za uspešno; ali ni tovrstna »neuspešnost« predstave morda tista kvaliteta, ki danes v gledališču in življenju pogosto umanjka, ko zapovedan proces dela in pričakovana pravilnost produkta povozi kompleksnost misli in vprašanj. S profesorjem Miletom Korunom se je pogovarjala Saška Rakef Avtorica fotografije: Barbara Čeferin
Spoštovani poslušalke in poslušalci, vabim vas, da skupaj posvetimo pozornost trem predstavam sodobnega plesa treh koreografinj, ki smo si jih na različnih prizoriščih v Ljubljani ogledali med 26. in 29.novembrom. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Blago(r) narodu, ki jo avtorsko podpisuje Sinja Ožbolt. Dan pozneje smo si na otvoritvenem večeru COfestivala v Kinu Šiška ogledali More than naked (Več kot goli), avstrijske koreografinje Doris Uhlich, v nedeljo, 29., pa še premiero najnovejšega dela Snježane Premuš: Fizične manifestacije, v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana. Vse tri avtorice sva s Saško Rakef povabili pred mikrofon oddaje Oder. vir foto: www.ptl.si; www.bunker.si, www.tqw.at
Igralec Vladimir Vlaškalić s svojstveno oblikovanimi, pogosto temačnimi, a tudi prefriganimi karakternimi vlogami že dobro desetletje opozarja nase v večini slovenskih gledaliških hiš. Doslej ga je spoznalo občinstvo Gledališča Koper, novomeškega Anton Podbevšek Teatra, Gledališča Glej, Slovenskega stalnega gledališča Trst, Mestnega gledališča ljubljanskega, Slovenskega ljudskega gledališča Celje. Zadnja leta kot redni član ansambla deluje v mariborski Drami, kjer je doslej oblikoval kar nekaj nepozabnih vlog. Za vloge v predstavah Kralj na Betajnovi Ivana Cankarja, Garderober Ronalda Harwooda, Mrtve duše Mihaila Bulgakova in Lulu Franka Wedekinda je bil letos nagrajen s priznanjem Združenja dramskih umetnikov Slovenije. Vladimir Vlaškalić živi vloge, ki jih igra in pri njihovem oblikovanju pogosto ne pozna meja: ne telesnih ne psihičnih. O klicu gledališča in filma, o prehodu iz rodnega Prekmurja v glavno mesto in do Maribora, kjer deluje danes, ter o ponotranjanju igralskih izzivov, se je z leta 1974 rojenim igralcem pogovarjala Simona Kopinšek. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Goga, čudovito mesto, režija S. Horvat, foto: Damjan Švarc, vir: www.sng-mb.si
Vlado G. Repnik je gledališki režiser, slikar in večmedijski umetnik, in letošnji prejemnik nagrade Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije, ki je njegovo predstavo Luftballett 2.2 prepoznalo kot najboljšo prestavo minule gledališke sezone. O njej je Primož Jesenko zapisal, da: »samodejna predstava Luftballett - promet luči brez zgodbe in zgodovine - odpihne prah z eksperimentalnega elana na našem gledališkem prizorišču, ki obsedeno kapitalizira »novo in originalno« a proizvaja predstave, ki zlagoma postajajo brezstrastno enake; preseže ga z osamosvojenim plesom krmiljenih luči.« Njegovo najnovejše delo, Kam pa kam, si je te dni mogoče ogledati na odru Katedrale v Kinu Šiška. O tem in onem, in še čem, z Vladom G. Repnikom, vabimo vas, da mu prisluhnete!
Oddajo Oder še kar polnijo vsebine, ki so polnile dvorano rektorata na Mariborski univerzi, ko je v okviru 50. Borštnikovega srečanja potekalo znanstveno srečanje na temo Scenske umetnosti, politika, migracije. Tako vam danes predstavljamo premišljevanja in poglede dr. Barbare Orel na »vladni oder«, ki je vsako leto, 25.junija, »prostor simbolnega izkazovanja nacionalnih naracij«, kot avtorica pove v uvodu. Osrednje zanimanje njenega premisleka so razmerja med politikami in estetikami uprizarjanja slovenske nacionalne identitete, v pogovoru pa je izpostavila dela tistih avtorjev (režiserjev, koreografov), ki so svoje delo razumeli kot priložnost za vnovični premislek o konstitutivnih temah slovenske državnosti in so pri tem izhajali iz pojmovanja kulture kot srčike slovenske nacionalne identitete. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: Arhiv 50.FBS
Letošnje, jubilejno, Borštnikovo srečanje v Mariboru je izmed sodobnih tujih dramatik izbraloin predstavilo poljsko dramatiko in jo postavilo pod žaromete in pod drobnogled fokusa Borštnikovega srečanja. Izšla je nova knjiga z naslovom Sodobna poljska drama, na srečanju smo videli dve predstavi, televizijske priredbe predstav, bralne uprizoritve dram, objavljenih v knjigi, pogovore o besedilih in poljskem gledališču nasploh... Utrinke s poljskega fokusa je za oddajo Oder zbrala Tadeja Krečič.
Že s prejšnjo oddajo smo odprli temo medkulturnih izmenjav na področju scenskih umetnosti in z britansko teatrologinjo Janelle Reinelt pogledali geografsko širom po fenomenih gledališkega sveta preteklega stoletja. Danes bomo pogled zožili na področje nekdanje Jugoslavije, v čas od konca druge svetovne vojne do danes. O medkulturnih izmenjavah in sodelovanju smo se pogovarjali s srbsko znanstvenico, vodjo Unescovega sedeža za kulturno politiko in menedžment ter nekdanjo rektorico Univerze umetnosti v Beogradu, Mileno Dragičević Šešić. Njen referat v sklopu mednarodne konference Scenske, umetnosti, politika, migracije, Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav, na 50. Borštnikovem srečanju, ki je bil izhodišče za pogovor, ki ga boste slišali, se na začetku ozre v leto 1974, ko je bilo v Beogradu ustanovljeno Jugoslovansko dramsko gledališče. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: Arhiv 50. FBS
V okviru 50. Borštnikovega srečanja je potekala dvodnevna znanstvena konferenca, na temo Scenske umetnosti, migracije, politika: Slovensko gledališče kot sooblikovalec medkulturnih izmenjav. Konferenca je ponudila več tem, ki vam jih bomo v oddajah Oder predstavili v pogovorih z domačimi in tujimi gostjami in gosti. Za uvod vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z mednarodno ugledno teatrologinjo Janelle Reinelt o vrednotenju medkulturnih izmenjav. na fotografiji:Janelle Reinelt, arhiv 50. BS
Tako častitljiva obletnica nacionalnega gledališkega festivala ponuja nemalo gradiva, ki mu bomo v tokratni in prihodnjih oddajah namenili pozornost. Za začetek pa nekaj zgodovine… Vabimo vas k poslušanju! Gregor Baković kot Ignacij Borštnik v predstavi Hotel Modra opica, koprodukcija SNG Drama Ljubljana in MG Ptuj, 2014, foto: Peter Uhan
Letošnje, jubilejno, 50. Borštnikovo srečanje v Mariboru je izmed sodobnih tujih dramatik izbralo poljsko in jo postavilo pod žaromete in pod drobnogled fokusa največjega slovenskega gledališkega festivala. Izšla je nova knjiga Sodobna poljska drama s štirimi prevedenimi dramami, videli smo dve predstavi poljskih gledališč, tri televizijske priredbe predstav, študentje ljubljanske akademije so pripravili bralni uprizoritvi, vse to pa so spremljali pogovori o poljskem gledališču v vseh njegovih legah. V oddaji Oder bo Poljski fokus 50. Brštnikovega srečanja predstavila Tadeja Krečič.
Danes poteka 14. dan gladovne stavke Miha Turšiča. Slovenski vrhunski oblikovalec, motor Kulturnega središča evropskih vesoljskih tehnologij KSEVT in postgravitacijski umetnik, je svoje življenje zastavil za cilje, h katerim stremi bolj ali manj vsa slovenska kulturna in umetniška javnost. Turšičevo protestno dejanje se zdi logična posledica pričevanj, ne samo o finančnem, temveč posledično tudi duhovnem stanju slovenskih ustvarjalcev, kulturnih delavcev ter vladnih in nevladnih institucij, ki smo jim bili priče na 2. izredni, protestni seji Nacionalnega sveta za kulturo, 21.septembra. Vezno gradivo med pričevanji in odlomki izjav podpore Turšičevim prizadevanjem, v tokratni oddaji, o umetnosti in gledališkem v sferi družbeno-političnega, v pripovedi dr. Miklavža Komelja. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: rikogroup.com
Po študiju primerjalne književnosti, ob koncu osemdesetih let, sem se začel ukvarjati z literarno esejistiko, refleksijo in tudi teorijo. Ukvarjati sem se začel tudi s slovensko dramatiko, saj so tedaj izhajale zelo dobre drame Daneta Zajca, Vena Tauferja, Draga Jančarja… in o njih sem začel pisati za Tribuno in Novo revijo. Na pobudo pesnika in dramatika Vena Tauferja so me povabili v Slovensko mladinsko gledališče,… Ker sem prihajal s strokovnega področja primerjalne literarne vede, sem odrsko prakso ves čas povezoval z neke vrste teoretizacijo gledališča in kulture. Tako se začenja pripoved dr. Tomaža Toporišiča, ki smo ga srečali na novem dramaturškem križišču. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
Tik pred poletjem je v Knjižnici Mestnega gledališča ljubljanskega izšla zbirka razmišljanj in beleženj raziskovanja različnih vidikov performerja, kot si jih je za izhodišče vzela plesalka, performerka, režiseka Katja Legin. Knjiga z naslovom Dvojnosti, performer in njegovo delo, je pisanje, ki pleše, kot v spremni besedi zapiše Blaž Lukan, in je eno redkih del pri nas, ki se s teorijo ukvarja skoraj izključno skozi prakso, z delom na sebi. Osnovno izhodišče raziskovanja Katje Legin je improvizacija in iz nje izhajajoče vprašanje: kako oblikovati snov. Vse njeno raziskovanje pa je uperjeno v odrsko izvedbo in sicer v živost v ponovitvi določene strukture. Za tokratno oddajo smo prebrali poglavje iz knjige Dvojnosti, performer in njegovo delo, ki ima naslov: Dvojnosti v uprizoritveni umetnosti – performans in spada med začetna poglavja, v katerih se avtorica orientira po izbranih teoretskih raziskovalnih orodjih. Vabimo vas k poslušanju! foto: www.sigledal.org
V tokratni oddaji »Oder, oddaja o sočasnem gledališču« smo za izhodišče našega pogovora vzeli radiofonično predstavo Hoerspiel, malo igro za poslušanje in gledanje, ki je nastala v produkciji Multimedijalne kolibe iz Zagreba. Ozrli smo se v zgodovino radia kot umetniškega medija, razmišljali o izzivih, ki jih principi radijske umetnosti lahko prinesejo v gledališče, in se ne nazadnje ustavili pri vprašanju domišljije, poslušanja in tišine. Naši gostje so bili Pavlica Bajsić Brazzoduro, avtorica predstave, Ljubica Letinić, urednica dokumentarnega ciklusa Audio.doc na tretjem programu hrvaškega radia, in igralec Sven Medvešek. Oddajo smo prepletli z utrinki iz radiofonične predstave Hoerspiel.
Kako iz besedila izluščiti dramaturški ključ, ki določi izbiro lutkovne tehnologije? Kako sporočilo predstave prikazati z oblikami, barvami, uporabljenimi materiali? V tokratni oddaji Oder smo spregovorili o celostnem oblikovanju lutkovne predstave. Naša sogovornica je bila vizualna umetnica, scenografka, kostumografka in slikarka Agata Freyer, ki je oblikovala lutke za več kot 40 lutkovnih predstav, od marionet na žici do lutk tradicionalnega japonskega gledališča bunraku. Po poti Od skice do lutke – istoimenska razstava je do 30. oktobra na ogled v Bežigrajski galeriji 1 – sem se z njo sprehodila Saška Rakef.
Septembrske oddaje začenjamo z novo sezono Dramaturških križišč in tokrat vas vabimo, da prisluhnete pogovoru z dr. Bojano Kunst, filozofinjo, dramaturginjo in teoretičarko sodobnih scenskih umetnosti. Bojana Kunst je redna profesorica na Inštitutu za uporabne gledališke znanosti na Justus Liebig Univerzi v Giessnu, kjer od leta 2012 vodi mednarodni magistrski program Koreografija in performans. Je avtorica več knjig in urednica monografij, med njimi so tudi Višnje v čokoladi, Nemogoče telo, Nevarne povezave, Sodobne scenske umetnosti (ki sta jo uredili skupaj s Petro Pogorevc), Performance and Labour in zadnja, Umetnik na delu, namenjena predvsem afirmaciji umetniških praks, ki skozi razmišljanje o razmerah in statusu umetnikovega dela razkriva nevarne povezave med kapitalskimi spekulacijami in umetniškim načinom življenja. Knjiga Umetnik na delu je pred kratkim izšla tudi v angleškem jeziku, pri založbi Zero Books. Več o Bojani Kunst, njenem delu in pogledih na sodobno gledališko in plesno sceno, v pogovoru s Petro Tanko, v oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! foto: osebni arhiv
Pripoved Marinke Štern o gledališkem ustvarjanju v Slovenskem mladinskem gledališču se je v prvem delu končala v 90-ih letih preteklega stoletja, ko je posebno pozornost in igralsko energijo usmerila med drugim tudi v predstavo Susn, ki jo je po besedilu Herberta Achternbuscha režiral Eduard Miler, štiri igralke, ki so uprizarjale Susn pa so prejele Borštnikovo nagrado za posebne dosežke. Pripoved drugega dela pogovora se začenja pri sodelovanju z režiserjem Tomijem Janežičem pri predstavi Utva, za kar Šternova pravi, da je bilo na njeni igralski poti prelomno, saj se je v nasprotju do t.i. režiserskega gledališča minulih obdobij, s to predstavo zgodil preobrat in, z Janežičem na čelu, povratek k igralcu. To je Marinko Štern ponovno utrdilo v poklicu, ki mu je predana od srednješolskih let do danes, po tem, ko se je leta 2014 po 38. letih angažmaja v Slovenskem mladinskem gledališču, upokojila. Ni odveč še enkrat spomniti, da prihaja šestdeseta sezona Slovenskega mladinskega gledališča in da pogovor z Marinko Štern pomeni odprt pogled v njegovo delovanje. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: mladinsko.com
Marinka Štern je gledališka in filmska igralka, ki je tako z večjimi kot manjšimi vlogami, ki jih je odigrala v minulih štirih desetletjih, gledalcem vtisnila neizbrisno sled premišljene in poglobljene umetniške inovativnosti in iskrivosti. Po 38 letih rednega angažmaja v Slovenskem mladinskem gledališču, ki ga je zapustila leta 2014, še vedno igra v nekaterih starejših predstavah. Poleg tega je letos 20. aprila letos nastopila v 2. ponovitvi 50 - letnega projekta NOORDUNG Dragana Živadinova, v Mestnem gledališču Ptuj igra v predstavi Najstarejša obrt ameriške avtorice Paule Vogel, za letošnjo pozno jesen pa z mladima gledališčnicama Uršo Adamič in Nino Šorak pripravljajo predstavo o demenci. Slovensko mladinsko gledališče letos jeseni odstira zastor šestdesete sezone. Pripoved Marinke Štern podrobno osvetljuje ustvarjanje in ustvarjalne postopke preteklih, skoraj štirih desetletij njenega angažmaja v tem gledališču. Vabimo vas k poslušanju ponovitve pogovora z Marinko Štern, ki smo ga posneli spomladi leta 2010, in ga bomo predvajali v dveh zaporednih terminih oddaje Oder, oddaje o sočasnem gledališču. foto: Peter Uhan, www.mladinsko.com
Vida Cerkvenik Bren je diplomirana gledališka in radijska režiserka, ki se je kmalu po končani Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo začela intenzivneje posvečati umetnosti v javnem prostoru in raziskovanju oblik gledališkega izraza v neposredni komunikaciji z občinstvom. Je soustanoviteljica skupine Ljud, ki je v zadnjih osmih letih ustvarila več kot deset projektov, s katerimi so prepotovali skoraj vse celine. Več o ustvarjanju v javnem prostoru v današnjem Odru, oddaji o sočasnem gledališču. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.streewalker.si
6.februarja leta 1986 je Gledališče sester Scipion Nasice uprizorilo retrogardistični dogodek Krst pod Triglavom. Ta je pomenil tudi krst vélikega odra v današnji Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. In prav temu se posvečamo v tokratnem Odru, oddaji o sočasnem gledališču: pričevanje o produkcijskih vidikih nastajanja Krsta pod Triglavom je z nami delil dr. Goran Schmidt, takratni vodja gledališkega in filmskega programa v Cankarjevem domu. Vabimo vas k poslušanju! vir foto: www.krstpodtriglavom.org
Neveljaven email naslov