Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

604 oddaj


Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.

Oder, oddaja o sočasnem gledališču, želi podrobno in čim bolj celostno spremljati in predstavljati trenutno domače gledališko dogajanje. Prav tako izpostavlja tudi pomembnejša mednarodna gledališka gibanja ter gostovanja tujih gledaliških skupin ali umetnikov pri nas. Ustvarjanje oddaje je aktualno in raziskovalno. ODER se srečuje s produkcijo slovenskih institucionalnih gledaliških hiš, neodvisne scene, plesnim gledališčem, opero ter mejnimi uprizoritvenimi praksami. Vključuje pregled sočasnih premier, pogovore z ustvarjalci, pregled festivalskega dogajanja in napoved pomembnejših prihodnjih dogodkov. Pogledamo tudi, kje gostujejo domači gledališčniki.


17.10.2017

Pogovor s Petro Vidali, selektorico 52. Borštnikovega srečanja

Tekmovalni in spremljevalni program 52. Borštnikovega srečanja je izbrala Petra Vidali, njen izbor smo na Borštnikovem srečanju spremljali tudi lani. Sedaj poslanstvo selektorice predaja Zali Dobovšek. Pred festivalom smo se, malo manj o posameznih predstavah, malo več pa o širših vprašanjih povezanih s slovenskim gledališčem danes, pogovarjali s Petro Vidali. Vabimo vas k poslušanju! Petra VIdali, foto: Damjan Švarc

25 min 9 s

10.10.2017

Plesalec in koreograf Matej Kejžar

Med 7. in 16. septembrom je v Ljubljani potekal festival Pajek, festival radikalnih performativnih praks. Podnaslov tokratne izvedbe je bil Po sledeh ostrine, s tem sloganom pa so prireditelji razmišljali o umetniških delih, ki skozi plesno telo raziskujejo ples kot medij. Umetniški vodja festival je plesalec in koreograf Matej Kejžar, ki je v sklopu festivala premierno prestavil predstavo Hiša. Po ogledu predstave, smo se o njej in o širšem plesno-koreografskem opusu Mateja Kejžarja pogovarjali z avtorjem in z Nino Meško, nekdaj dejavno plesalko in koreografinjo, danes pa samostojno strokovno svetovalko za ples pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Vabimo vas k poslušanju! foto: arhiv Pekinpah

44 min 32 s

03.10.2017

Ali družbeni in ekonomski položaj zaznamuje način umetniške produkcije?

Pretekli teden je v Mariboru potekal festival sodobnih performativnih praks in sodobnega plesa Performa & Platforma. Predstavil je dela ženskih ustvarjalk različnih generacij. Cilj festivala je bil zastaviti vprašanje: »Ali obstaja umetnost, ki je domena ženske?« Gre za vprašanje, ki po besedah kuratoric festivala Mojce Kasjak in Jasmine Založnik odpira številna druga vprašanja, povezana z družbenim in ekonomskim položajem ter načini produkcije s spolom zaznamovanega telesa. Premislek, ki ga je iniciiralo festivalsko vprašanje, smo nadaljevali v tokratni oddaji Oder. Naše gostje so bile kuratorica festivala in teoretičarka Jasmina Založnik, filozofinja in dramaturginja Pia Brezavšček ter dramatičarka Simona Semenič. Avtor fotografije: Miha Sagadin

38 min 12 s

26.09.2017

Svetloba kot igralec

Ustvarjalno sodelovanje med oblikovalcem svetlobe Davidom Cvelbarjem in režiserjem Vladom G. Repnikom, ki poteka zadnje desetletje in je izrazito vezano na dvorano Katedrala CUK Kino Šiška, prihodnji teden prinaša premiero predstave Brezimna. V pogovoru z ustvarjalcema se razkrivajo ustvarjalni principi in dojemanje svetlobe kot materiala, odra in odrskega dogodka. Referenčni prostor Repnik-Cvelbarjeve gledališke poetike v oddaji širijo glasba in zvočni odlomki iz predstav Luftballett (2013) in prihajajoče Brezimna. Vabimo vas k poslušanju!

27 min 12 s

19.09.2017

Mednarodni festival sodobnega plesa Cofestival

Sodobni ples se danes pleše na robu institucije. Ta ta prepišni, prekarni položaj sodobnega plesa pogosto vodi k 'izumljanju in preverjanju' drugačnih postopkov dela ter veliki odzivnosti na družbene problematike. Lahko bi celo govorili o sodobnem plesu kot nekakšnem laboratoriju premišljevanja o drugačnih, bolj človeških družbenih praksah. Ta vprašanja izbor letošnjih predstav Cofestivala odpira tako na vsebinski kot na ravni uprizoritvenih postopkov, z drugimi besedami: letošnji program, ki je oblikovan v pet programskih sklopov, omogoča vpogled v nekatera izmed najaktualnejših dogajanj na področju današnjega sodobnega plesa. Z gostoma – Jasmino Založnik in Rokom Vevarjem, članoma kuratorske ekipe – se je pogovarjala Saška Rakef.

31 min 40 s

12.09.2017

Od odra do odra: Čaj za pet, Sedmina

Kljub opazno nižjim temperaturam ozračja, pa notranjo temperaturo marsikoga še vedno uravnavajo gledališka doživetja, ki so jih ustvarjalci z nami delili v zadnjem mesecu. Zato bomo danes najprej govorili o pripovedovalskem dogodku Čaj za pet, opijske ladje, ki ga je na festivalu Mladi levi izvedla Neja Tomšič, sama tudi avtorica dogodka, sicer pa vizualna umetnica. V KUD-u France Prešeren smo si konec avgusta ogledali tudi predstavo Sedmina, v avtorstvu in izvedbi glasbeno-gledališke skupine Fekete Seretlek in pod režijskim vodstvom Matije Solceta. Vabimo vas k poslušanju pogovorov z umetnikoma ter zvočnih odlomkov iz omenjenih scenskih dogodkov! foto: levo: Nada Žgank, desno: Jan Prpič

26 min 30 s

22.08.2017

Gledališka glasba Mitje Vrhovnika Smrekarja

Vabimo vas k poslušanju glasbe letošnjega nagrajenca Prešernovega sklada za področje scenskih umetnosti, Mitje Vrhovnika Smrekarja. Pred tem bomo slišali še Matejo Koležnik, Ivico Buljana in Janeza Pipana, njegove dolgoletne tesne sodelavce, naslove skladb pa bo povedal Mitja Vrhovnik Smrekar sam. Avtorica oddaje je Petra Tanko, zvočno jo je oblikoval Miha Klemenčič. foto: osebni arhiv

37 min 13 s

15.08.2017

20. festival Mladi levi

V petek, 18. avgusta, se je začenja 20. festival Mladi levi. O preteklosti, sedanjosti in prihodnosti festivala smo se pogovarjali z Nevenko Koprivšek, direktorico zavoda Bunker in Mojco Jug, umetniško in programsko vodjo Stare mestne elektrarne – Elektro Ljubljana, saj njuni profesionalni podobi izraža festival Mladi levi od začetkov do danes. Vabimo vas k poslušanju! grafična podoba: Tanja Radež

35 min 41 s

08.08.2017

CARLOS CELDRAN, KUBANSKI DRAMATIK, REŽISER IN PEDAGOG

Maja letos smo obiskali Kubo in se v Havani srečali z ustvarjalci gledališča Argos, ki ga je pred dobrima dvema desetletjema ustanovil Carlos Celdrán. Dramatik, režiser in gledališki pedagog Carlos Celdrán je diplomiral na Višjem inštitutu za umetnost v Havani, danes pa velja za enega najuspešnejših sodobnih kubanskih gledaliških ustvarjalcev. Po intenzivnih ustvarjalnih dvajsetih letih dela v gledališču Argos, je Carlos Celdrán prejel tudi prestižno kubansko gledališko nagrado za svoje delo kot tudi za odmevno predstavo Deset milijonov. Alen Jelen se je po ogledu predstave, ki je bila pri občinstvu odlično sprejeta, z njo pa so kubanski gledališčniki gostovali tudi v Miamiju, New Yorku in španski Segoviji, pogovarjal za oddajo Oder s Carlosom Celdránom o njegovem delu in sodobnem kubanskem gledališču. V oddaji predstavljamo tudi krajše odlomke iz drame Deset milijonov v prevodu Andrej Rota, ki jih bodo interpretirali Nataša Barbara Gračner, Gregor Zorc in Nik Škrlec. foto: osebni arhiv

43 min 26 s

25.07.2017

Pesnica in igralka Katja Gorečan

V oddaji Oder, oddaji o sočasnem gledališču, se Simona Kopinšek pogovarja s pesnico in igralko Katjo Gorečan. Katja Gorečan, rojena leta 1989, je na polje slovenske sodobne umetnosti vstopila kot študentka primerjalne književnosti, pred tem je končala izobraževanje za vzgojiteljico predšolskih otrok. Celjanka je danes vpisana na magistrski študij dramaturgije na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Po izidu odmevne pesniške zbirke Trpljenje mlade Hane (Center za slovensko književnost, 2012), je Katja Gorečan zelo jasno nakazala preplet pesniškega jezika z dramskimi značilnostmi in tako Katja, z vsem bolj odmevnimi sodelovanji doma in v tujini, zadnja leta postaja ena opaznejših gledaliških mentoric za otroške delavnice na različnih festivalih. Med njimi je tudi redno sodelovanje na Festivalu Pranger. V pogovoru s Simono Kopinšek je Katja Gorečan odkrito spregovorila o izzivih, s katerimi se je seznanila doslej, v oddaji spregovori tudi o svojem gledališkem besedilu Neke noči nekje neke deklice umirajo. Kot dolgoletni kolegici v svetu književnosti, sta se Simona Kopinšek in Katja Gorečan tudi pred mikrofonom oddaje Oder, tikali. Vabimo vas k poslušanju! foto: Manca Suvajac

32 min 37 s

11.07.2017

Ibsen International

Ibsen International je mednarodna organizacija, ki pospešuje predvsem medkulturne izmenjave na področju scenskih umetnosti med Norveško in Kitajsko, pa tudi drugimi deli sveta. S projekti umetniške in izobraževalne narave na akademski ravni že vrsto let gradi mostove in se povezuje z organizacijami, univerzami, gledališkimi in institucijami s področja drugih umetniški zvrsti po vsem svetu, tako da je mobilnost njihovih projektov izjemno velika, hkrati pa z imenom Henrika Ibsna, kot enega najpomembnejših evropskih dramatikov druge polovice 19. Stoletja, širijo duh svetovljanstva in produkcije umetnosti na najvišji ravni. Pri enem izmed projektov Ibsen International, New play, New stage, je sodelovala tudi naša sodelavka, dramturginja Vilma Štritof. V oddaji bo predstavila svojo izkušnjo sodelovanja pri projektu, velik poudarek pa je tudi na njenem beleženju vtisov o sodobni kitajski kulturi in odrski umetnosti. Na delovnih potovanjih se je pogovarjala s sodelujočimi v projektu, katerih pričevanja pokažejo širši horizont ustvarjanja kulturnih mostov. Vabimo vas k poslušanju!

40 min 54 s

04.07.2017

IGRALEC, KI JE USTVARJAL SVETLOBO - GAŠPER TIČ (1973 - 2017)

Gašper Tič ni bil le igralec, bil je vsestranski in plodovit ustvarjalec. S svojim ustvarjanjem – igranem, pisanjem, režijo – je pustil neizbrisen pečat tako v gledališču, kot na filmu, televiziji in na radiu. Tisto, česar ni uspel povedati v svojih dveh dramskih besedilih, je kot pronicljiv, tenkočuten in kritičen spremljevalec družbe in predsednik Združenja dramskih umetnikov Slovenije znal povedati jasno in naglas. Izgubili smo vrhunskega umetnika in duhovitega, čutečega človeka. O Gašperju Tiču v oddaji pripovedujejo režiser, zaslužni profesor Univerze v Ljubljani Dušan Mlakar, dramaturginja Ira Ratej in radijski režiser mag. Igor Likar. V oddaji smo uporabili posnetke iz našega radijskega in televizijskega arhiva – posnetke iz radijskih iger in literarnih oddaj ter oddaj o kulturi. Soustvarjalci oddaje so tonski mojster Nejc Zupančič, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina in avtor oddaje, režiser Alen Jelen. foto: Mimi Antolovič

25 min 31 s

27.06.2017

Kavč festival in Plavajoči grad 2017

Danes bomo – tako kot te dni v naravi – združevali letne čase, in sicer s spominom na preteklo in z napovedjo prihodnjega. Povezovalni člen je Matija Solce, iniciator in duša gledališča Teatro Matita, ki prireja Kavč festival in Plavajoči grad. Slednjega v sodelovanju z Društvom ljubiteljev gradu Snežnik. Kavč festival se je odvil v začetku februarja, na več prizoriščih, dnevnih sobah po Ljubljani in spomin nanj bomo obeležili z utrinkom iz lutkovne predstave Pulcinella, v izvedbi italijanskih lutkarice Eve Sotriffer in glasbenika Samirja Amata. Poletni festival je Plavajoči grad, ta se bo za tri dni, v začetku avgusta, zasidral na gradu Snežnik in v njegovi okolici. Več o tem pa v pogovoru z Matijo Solcetom. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Pulcinella, foto: Sunčan Stone

24 min 25 s

13.06.2017

Dramaturška križišča: Petra Pogorevc

Na današnjem dramaturškem križišču smo se srečali s Petro Pogorevc, dramaturginjo in urednico zbirke Knjižnica Mestnega gledališča ljubljanskega. Petra Pogorevc je diplomirala je iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Leta 1993 je začela delovati v slovenskem kulturnem prostoru kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, v ospredju njenega zanimanja pa sta bila vseskozi drama in gledališče. Petnajst let je pisala gledališke kritike za časopis Dnevnik ter objavljala članke s področja gledališča v domačih in tujih strokovnih revijah. Za kritiško-esejistična besedila v rubriki Gledališki dnevnik, ki jih je za revijo Sodobnost pisala od leta 2004 do leta 2007, ji je Društvo slovenskih pisateljev leta 2005 podelilo Stritarjevo nagrado. Kot novinarka je delovala tudi na Televiziji Slovenija, kjer je pripravljala prispevke za oddajo Studio City. Leta 2000 je začela sodelovati z zavodom Maska Ljubljana, sprva kot članica uredništva in pomočnica odgovornega urednika revije Maska, od leta 2004 do leta 2006 pa kot vodja založništva. Leta 2001 je samostojno številko revije Maska na temo Nova evropska dramatika, leta 2006 je skupaj z Bojano Kunst uredila zbornik teoretskih razprav Sodobne scenske umetnosti (zbirka Transformacije). Kot selektorica, članica žirij in vodja mednarodnih programov se je udeleževala festivalov Teden slovenske drame in Borštnikovo srečanje. Od leta 2007 je Petra Pogorevc zaposlena v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica hišne zbirke Knjižnica MGL. Kot praktična dramaturginja je sodelovala z mnogimi vidnimi domačimi in tujimi režiserji. V teatrološki zbirki Knjižnica MGL je v zadnjih desetih letih uredila preko dvajset knjig s področja teorije, zgodovine in prakse gledališča, plesa in drugih oblik scenskih umetnosti, med katerimi so izvirna in prevodna dela. Avtorsko soustvarila je zbornika besedil Drama, tekst, pisava (s Tomažem Toporišičem) in Maks, vezni igralec mesta (z Ingo Remeta). Za vodenje Knjižnice MGL ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo Bršljanov venec za umetniške dosežke v letu 2016. Dramaturška križišča se bogatijo, vabimo vas k poslušanju! foto: Peter Giodani

39 min 8 s

06.06.2017

Nebojša Pop Tasić, dramatik, dramaturg, režiser, pesnik, 2.del

Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju pogovra, obogatenega s songi, nekaterimi samostojnimi, drugimi iz predstav!

41 min 17 s

30.05.2017

Nebojša Pop Tasić, dramatik, dramaturg, režiser, pesnik, 1.del

Dramatik, dramaturg in režiser Nebojša Pop Tasić je eden najbolj plodovitih ustvarjalcev v sodobnem slovenskem gledališču. V Slovenijo se je preselil iz Srbije, leta 1992. Z izkušnjami glasbenih in performativnih izražanj se je najprej ustavil v Mariboru, kjer ga je spoznalo občinstvo Drame SNG Maribor, občinstvo Lutkovnega gledališča Maribor, svoje delovanje je krepil tudi kot mentor gledališkim skupinam. Tasićevo delo odlikujeta vedenje in izjemna poglobljenost, naj si gre za scenarije, ki bodo navdihnili predstave za otroke ali za starejše občinstvo. Poznavanje notranjih svetov, iskrivih ter najtemnejših čustvenih leg in odnosov, izgovarjanje omenjenega tako na odru kot v filmski uprizoritvi so sorodne vrline dramaturške umetnosti Nebojše Pop Tasića, ki je v pogovoru za oddajo Oder v družbi s Simono Kopinšek med drugim spregovoril tudi o BESEDI, odnosu Slovenk in Slovencev do maternega jezika, o prihodu v Slovenijo, o ganljivem spominu na očeta, ki je bil izgnan na zloglasni Goli otok, o dolgoletnem sodelovanju z režiserjem Jernejem Lorencijem in še čem. Vabimo vas k poslušanju!

24 min 47 s

23.05.2017

son:DA* PROSTOR IN VIZUALIJE V SCENSKIH UMETNOSTIH

V slovenskem narodnem gledališču Drama Maribor smo si ogledali predstavo Ljudožerci, ki jo je po besedilu Gregorja Strniše režiral Ivica Buljan. Kot pri mnogih Buljanovih predstavah zadnjega – skoraj – desetletja, je tudi tokrat pri oblikovanju prostora gledališke fikcije sodeloval duo son:DA*, natančneje: video podpisuje Toni Soprano, lučno oblikovanje: sonda4. To sta le dve od več različnih izpeljank iz besede son:DA*, pod katere imenom že skoraj dve desetletji delujeta vizualna umetnika Metka Golec in Miha Horvat. V gledališče sta vstopila po večletnem delu na področju raziskovanja in srečevanja različnih digitalnih tehnologij in vizualnih umetnosti. »Svet digitalnih tehnologij, elektronskih zvokov in podob se zdi naravno okolje son:DE*. Njuno delo kaže – ne na fascinacijo z neskončnimi možnostmi novih tehnologij, temveč prej kritično in ironično distanco do tovrstnih fascinacij. Nenehno multipliciranje novih tehnologij in njihovih učinkov se spreminja v hrup, prav tako kot dejanski prostor poplavljajo električne žice, kabli in kupi strojne opreme, ki je hip pred tem pomenila inovacijski preboj. Dela son:DE* so pogosto namenoma preprosta in zamejena, v njih pa so večkrat uporabljene osnove tehnične možnosti, kar poudarja njihov občutek »undergrounda««. Tako je pred leti zapisal Igor Zabel v reviji flash art; verjamem, da se bomo duu son:DA* še posvetili z drugih vidikov, v današnji oddaji pa poslušajmo o njunem delu v gledališču. Kot smo že povedali intenzivno sodelujeta z režiserjem Ivico Buljanom, prav tako sta sodelovala pri zadnjih štirih predstavah kolektiva Beton LTD., na področju sodobnega plesa s Snježano Premuš ter z drugimi sodobnimi scenskimi umetniki na institucionalni in zunajinstitucionalni sceni. Vabimo vas k poslušanju pogovora s članom dua, Mihom Horvatom! *Umetniški tandem son:DA je deloval med letoma 2000 in 20015; po tem avtorja Metka Golec in Miha Horvat sodelujeta z različnimi imeni: Toni Soprano, son:da4, son:da13,… iz predstav: Macbeth po Shakespearju (r: I. Buljan), Julija (r: S. Neškovič Peršin), Sapramiška (r: R. Waltl), foto: sonda3, Toni Soprano

42 min 28 s

16.05.2017

Nenad Jelesijević: Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, 2. del

V prejšnji oddaji smo poslušali prvi del besedila Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa. V njem dr. Nenad Jelesijević razmišlja o manifestacijah nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, in jih beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik avtorja besedila ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavki za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije so zaznavni v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative, o čemer je bilo govora prejšnji teden, danes pa vas vabimo, da prisluhnete Jelesijevićevi obravnavi performansa drugič Simone Semenič. Simona Semenič: drugič, foto: Nada Žgank

22 min 57 s

09.05.2017

Nenad Jelesijević: Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, 1. del

Manifestacije nemosti v aktualni kapitalistični mizansceni, ki prek mehanizmov upravljanja, nadzora, administriranja, klasifikacije in selekcije vzdržuje in spodbuja status razlike, beremo kot posledico depolitizacije življenja, v performansu pa lahko pomenijo upor zoper obstoječe. Nemi lik nas ne zanima kot morebitna odrska reprezentacija izključenih, temveč kot dejavnik, ki lahko vpliva na odpiranje prostora, v katerem se utišani glasovi slišijo. Scenske rabe nemega lika so povezane z vrsto pomembnih vprašanj: Kako odpreti zamejen odrski prostor? Kako vzpostaviti pogoje za slišnost utišanih glasov, ne da bi se pri tem ujeli v past reprezentacije? Kako si priboriti prostor-čas govorjenja? Kako delovati onkraj institucionalne paradigme? Kako se soočati z nemostjo občinstva? Nemi lik lahko povzroči razpoko v spektakelskem kanonu govorjenja za vsako ceno, ravno od tod njegov performativni potencial, ki politizira scensko situacijo in deluje tudi onkraj samega performansa. Nastavke za premišljevanje nemega lika v kontekstu kritike institucije smo zaznali v predstavah Generalka za generacijo Vie Negative in drugič Simone Semenič. Tako svoje razmišljanje povzema dr. Nenad Jelesijević. Njegovo besedilo z naslovom Zev, ki zamaje institucijo, nemi lik v utopiji performansa, ki je objavljeno v zadnji številki revije za teorijo scenskih umetnosti Amfiteater, bo v oddaji Oder na sporedu v dveh delih. Vabimo vas k poslušanju! iz predstave Generalka za generacijo, foto: marcandrea

37 min 23 s

02.05.2017

Mirko Javornik: Obisk slovenskih igralcev v ZDA

V oddaji Oder boste slišali prispevek pisatelja Mirka Javornika o potovanju mladih slovenskih gledališčnikov leta 1967 po Združenih državah Amerike. Javornik je po vojni kot priznani slovenski pisatelj zapustil domovino, živel nekaj časa v Trstu in nato odšel v ZDA, kjer je delal na zunanjem ministrstvu. Prispevek Obisk slovenskih igralcev v Združenih državah Amerike je bil objavljen v mesečniku Glasu SKA leta 1967. Oddajo je pripravil Andrej Rot, vabimo vas k poslušanju!

25 min 9 s

Stran 9 od 31
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov