Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Primorski kraji in ljudje

385 oddaj

385 oddaj


Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.

Primorski kraji in ljudje

Vabimo vas v družbo ljudi, ki so zaradi svojega dela, dejanj in značaja drugačni, izstopajoči. Pogosto so povezani s svojim krajem, zato predstavljamo tudi naš geografski prostor in njegove značilnosti.


13.12.2015

Vipavski Križ

Sredi Vipavske doline se na enem izmed značilnih gričev dviga Vipavski Križ. Zgodb povezanih s tem krajem je veliko: od tega, da je Vipavski Križ pravzaprav mesto, saj ga je v to leta 1532 povzdignil cesar Ferdinand I, do tega da je tam pridigal Primož Trubar, po ljudskem izročilu pa naj bi Napoleonova vojska nad kraj izstrelila topovsko granato, ki jo še danes lahko vidimo vgrajeno na eni izmed hiš. Občina Ajdovščina je letos Vipavski Križ celovito prenovila - tudi v upanju, da bo v prihodnje zgodb, predvsem turističnih, še veliko. Današnjo oddajo Primorski kraji in ljudje je pripravila Karin Zorn.

19 min 7 s

06.12.2015

Mati in hči v Kortah ohranjata običaje

V današnji oddaji Primorski kraji in ljudje smo bili na obisku v Kortah, kjer je dišalo po domačem pecivu. Pripravljala ga je Marija Panger, ki istrske dobrote predstavlja s hčerjo Rozano Prešern na raznih turističnih prireditvah in sejmih. Obe sta dejavni v Turističnem društvu Šparžin, ki skrbi za ohranjanje kulturne dediščine z običaji in navadami izolskega podeželja. Oddajo je pripravila Tjaša Lotrič:

11 min 23 s

22.11.2015

Družina Čebron

Tokrat smo se v oddaji pomudili na vrtnarski kmetiji Čebron v Bukovici. Z vrtnarstvom se ukvarja že tretja generacija in vse kaže, da bo ljubezen do zemlje in kmetovanja ostala živa tudi naprej. Čebronove je obiskala Ingrid Kašca Bucik.

17 min 48 s

11.10.2015

200 let Osnovne šole Renče

Pred 200 leti so v Renčah otroci prvič sedli v šolske klopi. Po podatkih iz najstarejše šolske kronike namreč začetki osnovnega šolstva v Renčah segajo v leto 1815. Pouk, ki je potekal v občinski hiši, je obiskovalo 50 otrok. Utrip šolstva v Renčah nekoč in danes je v oddaji Primorski kraji in ljudje ujela Karin Zorn.

20 min 45 s

06.09.2015

Soška fronta - Primorska letalca

Med avstro-ogrskimi letalci, ki so v prvi svetovni vojni preletavali območje soške fronte, sta bila tudi Bovčan Julian Kenda in Venčeslav Vrtovec iz Velikih Žabelj. Oba sta bila letalska opazovalca. Prvi je tragično preminil ko je bil star komaj 23 let, drugi pa je po vojni odšel v semenišče. Več podatkov o njunem življenju je v današnji oddaji Primorski kraji in ljudje, ki jo posvečamo stoletnici začetka soške fronte, zbrala Karin Zorn. Njen sogovornik je bil poznavalec letalstva v prvi svetovni vojni Jožef Silič iz Šempetra.

18 min 27 s

30.08.2015

Soška fronta - Letalstvo na soški fronti

Soško fronto, kateri namenjamo niz poletnih oddaj Primorski kraji in ljudje, so v prvi svetovni vojni preletavala tudi letala. Avstro-ogrska vojska je bila v številnih pogledih v slabšem položaju od italijanske: ob začetku vojne je imela trikrat manj letal, slabšo razporeditev letališč ob soški fronti in slabše pogoje za letenje. Vendar kot pripoveduje raziskovalec in strokovnjak za letalstvo v prvi svetovni vojni Jožef Silič iz Šempetra, italijanska vojska vsega tega ni znala izkoristiti. Prisluhnete oddaji, ki jo je pripravila Karin Zorn.

17 min 53 s

23.08.2015

Soška fronta - Džamija

V tokratni oddaji Primorski kraji in ljudje, namenjeni sto letnici začetka Soške fronte bomo govorili o Džamiji, ki so jo sredi vojne vihre postavili v vasici Log pod Mangartom. O njej sicer ni znanega veliko, tudi ostankov ne najdemo, zagotovo pa predstavlja svojevrstno zanimivost iz takratnih časov in priča o tem, da je bilo za vojake, ki so se borili daleč od doma in svojih verskih običajev dobro poskrbljeno. Oddajo je pripravila Ingrid Kašca Bucik.

15 min 36 s

16.08.2015

Soška fronta - Vrtojba in Škabrijel

Tokrat v oddaji Primorski kraji in ljudje, namenjeni stoletnici začetka soške fronte, bomo predstavili usodo dveh krajev: vasi Vrtojba in hriba Škabrijel. Vrtojba velja za najbolj porušeno vas na soški fronti. Od 350-ih hiš je ostala neporušena le ena. Škabrijel pa je bil po nekaterih podatkih najbolj obstreljevan hrib v celotni prvi svetovni vojni. O tem se je z zgodovinarjem Renatom Podbersičem mlajšim pogovarjala Karin Zorn.

18 min 23 s

09.08.2015

Soška fronta - Zdaj pa grem na bojno polje

Na bojišče se je odpravilo tudi veliko domačinov. Eden izmed njih je bil tudi Ivan Uršič iz Zgornje Borjane. Čeprav je bil navaden vojak je bil za takratne razmere zelo dobro pismen. Svoja občutja in doživetja 1. svetovne vojne je zapisoval v črno knjižico, ki jo je imel vedno pri sebi. Dnevniški zapisi in pesmi je Tolminski muzej letos izdal v knjigi »Zdaj pa grem na bojno polje«, ki nosi tiho sporočilo, da vojna ni rešitev. Tokratno oddajo je pripravila Lea Kemperle.

12 min 53 s

02.08.2015

Soška fronta - reportaža z obiska madžarskih turistov Isonzo Express

Danes se bomo v oddaji Primorski kraji in ljudje, posvečeni stoletnici začetka soške fronte, pomešali med madžarske turiste. Pred dnevi je več kot petsto Madžarov spoznavalo soška bojišča tako na slovenski kot italijanski strani. Obiskali so Posočje, Gorico in italijanski Kras. Vedno več je Madžarov, ki iščejo sledi svojcev na tem bojišču, tudi med potniki posebnega vlaka Isonzo ali Soča Express jih je bilo veliko. Z njimi se je pogovarjala Karin Zorn, ki je tudi pripravila naslednjo reportažo.

19 min 46 s

26.07.2015

Soška fronta - Ženske v zaledju

V tokratni oddaji iz niza odmevov ob 100 letnici začetka soške fronte, namenjamo pozornost dogajanjem v zaledju. Možje v bojnih jarkih, doma pa ženske z otroki in družinami. Na tisoče ljudi je moralo v begunstvo, kjer se je življenje zapisovalo s trdo, neusmiljeno roko pomanjkanja, strahu, ponižanj. O soočenju prebivalstva z vsakdanom v zaledju fronte, o beguncih govori razstava, ki je postavljena v prostorih Fundacije Poti miru v Kobaridu. Z vodjo projekta, doktorico Marto Verginella, se pogovarja Zdenka Tomulič.

18 min 19 s

19.07.2015

Soška fronta - Društvo Soška fronta

V krajih kjer je potekala fronta je spomin na to zgodovinsko obdobje še posebej prisoten. Pred desetletji, ko je bila prva svetovna vojna po krivici potisnjena v ozadje druge, so nekateri po kavernah in jarkih že skrbno zbirali ostaline, dnevniške zapise, fotografije ter strokovno literaturo, ki je bila silno redka. Ljubitelji tega zgodovinskega obdobja so se leta 1993 združili v Društvo Soška fronta. Danes v njem deluje 200 članov, ki skrbijo za materialno in spominsko dediščino. Tadej Munih in David Erik Pipan - prvi predsednik, drugi podpredsednik Društva, sta gosta tokratne oddaje Primorski kraji in ljudje. Z njima se pogovarja Nataša Uršič.

25 min 26 s

12.07.2015

Soška fronta - Kako se je začelo - 2. del

Naša sogovornika bosta tudi tokrat Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Kobaridu in Željko Cimprič iz kobariškega muzeja. Oba sta odlična poznavalca dogajanja na soški fronti in tudi vodnika po poteh, kjer so nekoč potekale bitke. Skozi njune roke je šlo veliko dnevniških zapisov vojakov ter civilistov, pregledala sta stotine fotografij in pričevanj. Ob marsikaterem zapisu jima je zaradi strahot vojne, zastal dih, sta povedala Nataši Uršič. V 888 dneh, kolikor je trajala soška fronta, izstopajo predvsem zgodbe in pripovedi posameznikov. Iz njih izvemo, da je bil boj z naravo bolj krut kot boj v strelskih jarkih. Veliko več časa kot bojevanju so vojaki posvečali vprašanju, kako ostati zdrav, kako se prehraniti, kako se ogreti in kar je najpomembnejše - kako ostati živ!

18 min 27 s

05.07.2015

Soška fronta - Kako se je začelo

Prva v nizu oddaj, ki jih posvečamo stoti obletnici začetkov bojev na soški fronti. Naša sogovornika bosta Mihael Uršič iz Fundacije Poti miru v Kobaridu in Željko Cimprič iz kobariškega muzeja. Oba sta odlična poznavalca dogajanja na soški fronti in tudi vodnika po poteh, kjer so nekoč potekale bitke. Skozi njune roke je šlo nešteto dnevnikov vojakov ter civilistov, fotografij in pričevanj. Ob marsikaterem zapisu jima je zaradi strahot vojne zastal dih, sta povedala Nataši Uršič. V 888 dneh, kolikor je trajala soška fronta, izstopajo predvsem zgodbe in pripovedi posameznikov. Iz njih izvemo, da je bil boj z naravo bolj krut kot boj v strelskih jarkih. Veliko več časa kot bojevanju so vojaki posvečali vprašanju, kako ostati zdrav, kako se prehraniti, kako se ogreti in kar je najpomembnejše - kako ostati živ!

20 min 45 s

14.06.2015

Kmetija Kodarin Medljan

Danes smo zavili na zaledno cesto, ki iz Izole pelje proti Kortam. Pot proti družinski turistični kmetiji s konji, kamor smo se odpravljali, po nekaj kilometrih vzpenjanja v Šaredu zavije levo in nato takoj desno proti Medljanu. Sredi mirne narave in pogledov na sosednje vasi, je Mateja Brežan poklepetala s Kodarinovimi.

19 min 12 s

07.06.2015

Kosič

Trgovino s čevlji Kosič iz Gorice poznajo številni kupci z obeh strani meje. Prvo so odprli že takoj po vojni, leta 1948, na začetku nekoč največje trgovske ulice v Gorici, v Raštelu. Majhne pritlične prostore so imeli sprva v najemu, potem pa so jih odkupili. Trgovina je še danes na istem mestu, vendar ni edina. Kosiči jih imajo v Gorici še štiri. Vse do upokojitve je posle vodil, danes 82-letni Andrej Kosič. Njegov oče Benedikt je bil čevljar, ki je svojo vajeniško dobo začel v Zadrugi Jadran v Mirnu. Andrej s čevljarstvom ni nadaljeval, so ga pa čevlji v trgovini spremljali vse do upokojitve. Trgovsko tradicijo nadaljuje danes vseh pet otrok, ki je vpetih v podjetje, z nasveti pa jim še vedno pomaga oče Andrej. Pogovor Andrejem Kosičem in njegovim sinom Benediktom je pripravila Nataša Uršič.

25 min 22 s

17.05.2015

Družina Pangerc iz Doline pri Trstu

Dušan Pangerc je idejni oče in ustanovitelj Obrtne cone v Dolini pri Trstu, po vzoru katere so nastale podobne obrtne cone tudi v več slovenskih občinah. Po duši gradbenik je ustanovil podjetje BETONFER, železokrivnico, specializirano podjetje za obdelavo železa za gradbeniške in industrijske namene. Hčerka edinka Aleksandra pa se je družinskemu podjetju, ki ga vodita skupaj z očetom pridružila kljub temu, da je bila njena poslovna pot sprva drugačna. Študirala je v Italiji, Sloveniji, Zda, doktoritala iz ekonomije in se namesto v evropskem parlamentu v Bruslju, zaposlila-doma. Ni ji žal. Podjetje je zgodba o uspehu , a tudi lep zgled izjemno dobrega sodelovanja dveh generacij in ljubezni med otroki in starši. Z Dušanom in Aleksandro se je pogovarjala novinarka Nataša Benčič.

26 min 54 s

10.05.2015

Zlatarska družina Škerlavaj

Nekateri so že več desetletij zvesti svojemu poklicu. Med temi je zlatarski mojster Fredi Škerlavaj, doma z Opčin pri Trstu. Za poklic zlataraja se je odločil pred šestdesetimi leti in ga še danes rad opravlja. Obrti je izučil tudi obe hčeri, ki imata že dvajset let zlatarno v središču Trsta. V oddaji Primorski kraji in ljudje se je Tjaša Lotrič o posebnosti te obrti in nadaljevanju družinske tradicije pogovarjala z zlatarskim mojstrom in njegovo hčerjo Aleksandro.

15 min 32 s

03.05.2015

70 let prve slovenske vlade po drugi svetovni vojni

V Ajdovščini je potekala slovesnost ob sedemdeseti obletnici prve slovenske narodne vlade po drugi svetovni vojni. Kot so ob ustanavljanju te vlade 5. maja leta 1945 povedali ustanovitelji, se je s tistim dnem začela nova doba slovenske zgodovine, doba svobode, doba samostojnega upravljanja lastnega življenja. Več o dogodku pred sedemdesetimi leti in utrip iz proslave pa v reportaži, ki jo je pripravila Karin Zorn.

17 min 47 s

26.04.2015

Kamnoseki

Kras je pokrajina, močno povezana s kamnom; nenazadnje tudi koreh besede kras izhaja iz predindoevropske besede "kar(r)a", ki pomeni kamen. Kras je tudi sinonim za golo pokrajino, prekrito s kamenjem, po kateri brije močna burja. Nič kaj prijazni pogoji za življenje. Pa vendarle, človek je prepoznal uporabnost kamna in iz si iz njega izgradil ne samo bivališča, ampak je ta tudi lepo okrasil. S kamnitimi stopnicami, stebri, ertami, portali in še čem. Taki izdelki so in še nastajajo v rokah mojstrov, ki znajo spoštovati tradicionalno znanje, predvsem pa ga želijo ohranjati in širiti tudi na nove rodove. Družina Bele iz Koprive je ena takih, v kateri se s kamnoseško dejavnostjo ukvarja že tretji rod. Po upokojitvi očeta Severina je družinsko obrt prevzel Simon. Njuna delavnica je usmerjena v izdelavo gradbenih elementov iz kamna. Oče Severin je to počel z rokami, Simon pa se je zaradi zahtev trga tehnološko posodobil. Ljubezen do kamna in želja ohraniti dediščino zanamcem sta močna razloga, da kljub težkemu delu, ostaja zavezan kamnoseštvu. Severina in Simona je pred mikrofon povabila Irena Cunja.

21 min 36 s

Stran 10 od 20
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov