Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

RIO radijska igra za otroke

117 oddaj

117 oddaj


Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.

RIO radijska igra za otroke

Radijska igra za otroke je žanrsko raznolika. Giba se od personifikacij do umetniške pripovedi. Ta radiofonska zvrst je nadgradnja pripovedovanja pravljic, torej kompleksnejša zvočna oblika, ki pri najmlajšem poslušalstvu krepi slušno senzibilnost, abstraktno mišljenje in nagovarja njegove notranje svetove. Po večini je namenjena starostni skupini 3+ do zaključka druge triade OŠ oziroma dopolnjenega 11. leta starosti.


02.03.2017

A

Radijska igra »A« je ena estetsko najuspešnejših iger Radia Slovenije. Leta 1969 je bilo besedilo zanjo na natečaju Radia Ljubljana nagrajeno s prvo nagrado. Istega leta je praizvedba tega dela na Jugoslovanskem radijskem festivalu na Ohridu dobila skoraj vse razpoložljive nagrade: za izvirno glasbo Urban Koder, Frane Puntar za besedilo, Rosanda Sajko za režijo, Rudi Kosmač za glavno vlogo in vsi skupaj za najboljše delo v celoti. Leta 1973 je Združenje evropskih radiev uvrstilo besedilo igre med deset najboljših radijskih iger na svetu, pri čemer praviloma sicer upoštevajo le radijske igre za odrasle. Združenje finskih dramskih umetnikov je svojo izvedbo Puntarjeve igre razglasilo za najboljši radijskoigrski dosežek leta 1973, uprizorjena pa je bila še v desetih evropskih jezikih. Med njimi je nekdanji Radio Zagreb svojo izvedbo s sodelovanjem slovenskih ustvarjalcev v letih od 1970 do 1990 predvajal kar 18-krat. Sicer pa izjemni opus Franeta Puntarja šteje kar 37 radijskih iger za otroke in 7 za odrasle. Avtor: Frane Puntar Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonski mojster: Nace Pugelj Avtor izvirne glasbe: Urban Koder A: Jana Osojnik Deklica: Alja Tkačev Lovec: Polde Bibič Stara: Minca Jeraj Sodelovali so še: Barbara Berden, Laci Cigoj, Iztok Čebular, Mara Černe, Silva Danilo, Lenča Ferenčak, Filipina Jerman, Bojan Novak, Nataša Ramovš, David Savnik in Jože Zupan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1968

44 min 47 s

06.01.2008

Smradek

Škrat Smradek na plan prileze na robu gozda, preseneti žlahtne cvetlice v vrtu in v mestu zasmradi dišave v drogeriji. Ker pa je prevzel katerokoli obliko, so se le redki uspeli rešiti. Na pomoč je priskočil tudi veter... Avtorica: Svetlana Makarovič Avtor radijske priredbe: Marko Bratuš Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Asistentka režije: Helena Mugerle Tehnični asistent: Zmago Frece Smradek: Damjan Trbovc Muhe: Damjana Černe, Barbara Žefran, Draga Potočnjak Lilija: Maša Derganc Vrtnica: Tanja Potočnik Majnica: Sabina Kogovšek Milo Jorgovan: Boris Kos Krema Milena Rubenstein: Marinka Štern Šampon: Zvone Hribar Antika: Nina Skrbinšek Steklenički: Saša Mihelčič, Barbara Žefran Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije decembra 2007

38 min 56 s

01.01.2012

Zakaj je polje jezero

Igra nas popelje v čas legende o nastanku presihajočega Cerkniškega jezera. Deklica joče zaradi krivic, ki jih opaža v svoji okolici, in zaradi nerazumevanja staršev. Joče tako močno, da se jezero napolni z njenimi solzami. Tako sreča fanta in spozna tudi solze sreče. Avtorica: Saša Pavček Režiserka: Ajda Valcl Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Aleks Pirkmajer Penko Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tehnični asistent: Sebastjan Mulej Pripovedovalec: Pavle Ravnohrib Deklica: Saša Škof Oče: Janez Škof Mati: Zvezdana Mlakar Moški: Andrej Nahtigal Ženka: Maja Končar Sončev fant: Saša Tabaković Potovka: Ivana Mežan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2011

19 min 44 s

02.12.2016

Radio Huda Luknja

V osišču tokratne duhovite radijske igre za otroke je tekmovanje za naslov najlepše živali Hude luknje. Avtor: Rajko Ranfl Režiser: Marjan Marinc Dramaturginja: Djurdja Flere Ton in montaža: Bojan Stopar Avtor izvirne glasbe: Marijan Vodopivec Napovedovalka: Mara Černe Stari maček: Jurij Souček Papiga: Iva Zupančič Medved Jože Zupan Pav: Saša Miklavc Volk: Polde Bibič Žaba: Alja Tkačev Kavka Slavka: Duša Počkaj Srnica: Melanija Šter Miška: Majda Potokar Osel: Janez Hočevar Lev: Boris Kralj Natakar Krokar: Tone Homar Pevka zaključne pesmi: Majda Sepe Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v Studiih Radia Ljubljana marca 1973

35 min 25 s

29.09.2016

Cifromanija

Poznate tisto grozno besedo – matematika? Med tistimi, ki jo, je veliko takih, ki je ne marate ali pa se je bojite. In mislite, da za to težavo ni pomoči. Pa je! Očka v tokratni zvočni zgodbi prek igre, polne pesmic, besed, številk in števil, navduši hčerko za matematiko, ki je doslej sploh ni marala, saj je uživala le v pesmicah. Avtorica: Maja Gal Štromar Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Zd-enka: Barbara Cerar Z-dvojko: Saša Tabaković Komandir, Policaj: Aljaž Jovanović Oče: Zvone Hribar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2012

25 min 50 s

01.09.2016

Čudežna srajca

To je preprosto zvočna zgodba o čudežni srajci za katero nihče ne bi smel biti prikrajšan. Je pravljica v pravem pomenu besede, kjer dobro vedno zmaga nad zlim. Poleg tega pa je še izjemno duhovita in poetična tam, kjer mora biti. Avtor: Leopolda Suhadolčana Režiser: Mirč Kragelj Tonski mojster: Dušan Mauser Avtor izvirne glasbe: Marjan Vodopivec Krojaček Hlaček: Frane Milčinski Kralj Violin: Stane Potokar Kraljična Vijolica: Jelka Cvetežar Minister Štor: Jurij Souček Minister Vijak: Maks Bajc Minister Polž: Aleksander Valič General Zguba: Maks Furjan Matjaž: Marjan Kralj Mati: Vera Pantič Uboga žena: Silva Matejek Dobri duh: Boris Kralj Debeluh: Tugo Tory Zmaj Plamenaj: Jože Zupan Čudežna srajca: Jana Osojnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana februarja 1956

45 min 54 s

05.06.2016

Kraljična na zrnu graha

Tokratna različica kultne Andersenove pravljice v središče postavi pogumno, a preprosto deklico, ki prinčevo žalostno in melanholično srce ogreje s svojo duhovitostjo in človeškostjo. Radijski prevod, sicer izvirno gledališke igre, obuja tradicijo pripovedovanja pravljic. Radijska izvedba v zvočnem pogledu v središče postavlja človeški glas, ostala izrazna sredstva pa potisne povsem v ozadje. Sopotnik omenjenega glasu je le še glasba, skozi zgode in nezgode naših junakov pa nas vodi lik Pripovedovalca, ki je hkrati tudi v vlogi svojevrstnega komentatorja dogajanja. Igra je sicer s pravljičnim formatom namenjena »malim« poslušalcem, po svoji sporočilnosti pa zagotovo nagovarja tudi »velike«. Avtorica: Kim Komljanec Režiser in avtor radijske priredbe: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Nejc Zupančič Avtor izvirne glasbe: Gregor Strniša Jezikovni pregled in fonetična oprema: Mateja Juričan Kralj: Sandi Pavlin Kraljica: Polona Vetrih Kraljevič: Matej Puc Bernadeta: Nina Valič Talepa: Sabina Kogovšek Tačista: Barbara Cerar Talačna: Mojca Funkl Pripovedovalec: Branko Jordan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2016

36 min 5 s

01.06.2016

Čarobni pisalni strojček

»Čarobni pisalni strojček« nas popelje med kralje in nesmiselne bitke, kakršne so po navadi vse. Toda, če dobro premislimo, potem, ko igro slišimo… bi nam takle čarobni pisalni strojček na vsak korak lahko polepšal življenje. Toda, kako priti do njega? Avtor: Smiljan Rozman Režiser: Rosanda Sajko Dramaturginja: Djurdja Flere Tonska mojstrica: Metka Rojc Kralj Bum, pozneje Bumbumbum: Stane Sever Kraljevič: Ali Raner Fant: Branko Stariuč General: Aleksander Valič Pisar: Tone Homar Sel: Tone Slodnjak Pesnik: Janez Albreht 1. podanik: Milan Kalan 2. podanik: France Presetnik 3. podanik: Dušan Škedl Kralj Bumbum: Slavo Švajger Bumbumov general: Franček Drofenik Bumbumov pisar: Hugo Florjančič Kraljična, Bumbumova hčerka: Irena Prosen Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana novembra 1963

54 min 40 s

08.04.2001

Na vrtu spomladi

Zgodba pripoveduje o paru grlic, ki prvič spleta gnezdo. Nimata še izkušenj, zato je težko. A se, tako kot v vsaki pravi pravljici, tudi ta zgodba srečno razplete. Avtorica: Irena Androjna Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Asistentka režije: Lara Pečjak Tehnični asistent: Sandi Zgonc Grlica Grugru: Polona Juh Grliček Grigri: Zvone Hribar Ptičja hišica: Saša Mihelčič Poštni nabiralnik: Dare Valič Škropilnica: Polona Vetrih Sraka: Maja Končar Gospa Marjetica: Ivanka Mežan Pevka: Martina Maurič Lazar Poštar: Lan Pečjak Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2001

37 min 20 s

01.04.2016

Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na OP

Pogovor s psihologinjo dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, strokovnjakinjo za družinsko psihologijo, za Radijsko igro za otroke na Otroškem portalu RTV Slovenija. O vzgoji, iskanju kar je najboljšega v človeku, optimističnem pogledu. Vsebinsko sosledje posameznih vprašanj – 1. Katera leta odraščanja so ključna za oblikovanje človekove osebnosti? 2. Zdi se, da imamo danes opraviti kar s precejšnjim številom disfunkcionalnih družin, sicer sila čislane družbene oblike pri nas. Kakšna je perspektiva otrok iz takšnih družin? V kakšne posameznike se bodo razvili? 3. Zakaj Slovenci, po vašem, tako težko sprejemajo druge, drugačne oblike družin? Kaj nam to pove o nas kot o družbi ali ne nazadnje naciji? 4. Človek na svoji vzgojno izobraževalni osi nemalokrat pridobi veliko frustracij, tudi takšnih, s katerimi se spopada celo življenje. Zakaj z družbenim razvojem, po vašem, vendarle ne pristopimo k vzgoji in izobraževanju posameznika bolj senzibilno in s tem poiščemo v njem, kar je najboljšega? Konec koncev bo zadovoljen, čustveno stabilen posameznik največ prinesel sebi in družbi. Kako kot pedagog gledate na to vprašanje? Avtor intervjuja in vodja pogovora: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2016

22 min 34 s

01.04.2016

3. vprašanje - Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na OP

Zakaj Slovenci, po vašem, tako težko sprejemajo druge, drugačne oblike družin? Kaj nam to pove o nas kot o družbi ali ne nazadnje naciji?

4 min 12 s

01.04.2016

1. vprašanje - Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na OP

Katera leta odraščanja so ključna za oblikovanje človekove osebnosti?

5 min 11 s

01.04.2016

4. vprašanje - Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na OP

Človek na svoji vzgojno izobraževalni osi nemalokrat pridobi veliko frustracij, tudi takšnih, s katerimi se spopada celo življenje. Zakaj z družbenim razvojem, po vašem, vendarle ne pristopimo k vzgoji in izobraževanju posameznika bolj senzibilno in s tem poiščemo v njem, kar je najboljšega? Konec koncev bo zadovoljen, čustveno stabilen posameznik največ prinesel sebi in družbi. Kako kot pedagog gledate na to vprašanje?

10 min 10 s

01.04.2016

2. vprašanje - Gabi Čačinovič Vogrinčič za RIO na OP

Zdi se, da imamo danes opraviti kar s precejšnjim številom disfunkcionalnih družin, sicer sila čislane družbene oblike pri nas. Kakšna je perspektiva otrok iz takšnih družin? V kakšne posameznike se bodo razvili?

2 min 57 s

18.03.2014

Desetka – 2. del

»Desetka« je radijska nadaljevanka za najstnike v treh delih. Gre za zgodbo o desetih prijateljih, ki skupaj gulijo srednješolske klopi. Vsak s svojim najljubšim bendom, najljubšo knjigo, naj barvo, željami, cilji in strahovi so si vse prej kot podobni; a različnost jih ne ovira pri tem, da si medsebojno pomagajo. Kadar je treba prepisati nalogo, ali pa se soočiti z nečim mnogo težjim kot je kontrolna. Kot recimo s tem, da svoji simpatiji poveš, da ti je všeč. Ali pa da dopustiš, da ti nekdo pove, da mu ni vseeno zate. Karkoli že je tisto, kar te teži, se je mnogo lažje soočiti s težavo, kadar ti nekdo stoji ob strani. In člani Desetke to dobro vedo. 2. del – Jaz nisem nič posebnega Ali si lahko nekaj posebnega, če v višino meriš meter devetinpetdeset, nosiš špegle in aparat za zobe? To se bo nocoj mrzlično spraševala Petja, ko ji vsi poskusi, da bi postala vsaj malo posebna drug za drugim padejo v vodo. In ko se zdi, da jo pred depro neposebnosti ne more prav nič več rešiti, nekdo zbere pogum, da ji pove, da je prav posebna punca. Ne, ker je prepotovala svet kot njen dedek in ne ker je državna prvakinja v plesu kot je bila njena mati – posebna je zaradi čisto posebnih razlogov. Vas zanima katerih? Avtorica: Cvetke Bevc Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Slavko Avsenik ml. Svetovalka za govor in lektorica: Maja Cerar Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Petja: Nina Rakovec Babica Berta: Jožica Avbelj Dedek Valentin: Ivo Ban Fiksi: Jernej Gašperin Aška: Eva Stražar Janča: Lenča Malec Učiteljica: Saška Rakef Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2013

16 min 40 s

11.03.2014

Desetka – 1. del

»Desetka« je radijska nadaljevanka za najstnike v treh delih. Gre za zgodbo o desetih prijateljih, ki skupaj gulijo srednješolske klopi. Vsak s svojim najljubšim bendom, najljubšo knjigo, naj barvo, željami, cilji in strahovi so si vse prej kot podobni; a različnost jih ne ovira pri tem, da si medsebojno pomagajo. Kadar je treba prepisati nalogo, ali pa se soočiti z nečim mnogo težjim kot je kontrolna. Kot recimo s tem, da svoji simpatiji poveš, da ti je všeč. Ali pa da dopustiš, da ti nekdo pove, da mu ni vseeno zate. Karkoli že je tisto, kar te teži, se je mnogo lažje soočiti s težavo, kadar ti nekdo stoji ob strani. In člani Desetke to dobro vedo. 1. del – Trzaj, stari, in meni dol visi! Najstniku Jupsu sicer Pitagorov izrek ne dela preglavic, a ko mu pogled s knjig zatava k Barbi, najlepši punci na šoli, se sooči s problemom mnogo težjim od matematike. Kako nekomu povedati, da ti je všeč? Kako premagati tekmeca, ki je glavni frajer na šoli? In kaj če te dekle zavrne? In se ti vsi smejejo? Je vredno tvegati? Časa za zbrati pogum ni veliko, kajti bliža se Barbin rojstni dan in Jups ni edini, ki se poteguje za njeno naklonjenost. Kako se bo vse skupaj razpletlo pa v prvem delu z naslovm TRZAJ, STARI, IN MENI DOL VISI! Avtorica: Cvetke Bevc Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saša Rakef Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Slavko Avsenik ml. Svetovalka za govor in lektorica: Maja Cerar Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Petja: Nina Rakovec Jups: Matej Zemljič Riki: Klemen Janežič Barbi: Sara Gorše Fiksi: Jernej Gašperin Roberta: Tina Gunzek Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2013

13 min 2 s

25.03.2014

Desetka – 3. del

»Desetka« je radijska nadaljevanka za najstnike v treh delih. Gre za zgodbo o desetih prijateljih, ki skupaj gulijo srednješolske klopi. Vsak s svojim najljubšim bendom, najljubšo knjigo, naj barvo, željami, cilji in strahovi so si vse prej kot podobni; a različnost jih ne ovira pri tem, da si medsebojno pomagajo. Kadar je treba prepisati nalogo, ali pa se soočiti z nečim mnogo težjim kot je kontrolna. Kot recimo s tem, da svoji simpatiji poveš, da ti je všeč. Ali pa da dopustiš, da ti nekdo pove, da mu ni vseeno zate. Karkoli že je tisto, kar te teži, se je mnogo lažje soočiti s težavo, kadar ti nekdo stoji ob strani. In člani Desetke to dobro vedo. 3. del – Frajer pa tak V prvem delu Desetke smo spoznali težave, ki jih je imel Jups z osvajanjem najlepše punce na šoli. Fiksi in Petja sta postala par v drugem delu naše nadaljevanke. A le Riki, največji frajer na šoli, si lahko privošči vse, kar hoče. Nihče mu ne visi za vratom, doma mu še za popravca ne težijo. Glavni je tako na košarkarskem igrišču kot med dekleti. In vendar ni vse zlato, kar se sveti, in kuverta z denarjem na nočni omarici ne odtehta tega, da je nekdo pozabil na tvoj rojstni dan. Ampak frajer si tega pač ne sme gnati k srcu, kajti nikomur ni zares mar za nikogar in člani Desetke se z njim družijo samo zato, ker so pri njemu najboljše žurke, verjame Riki. Pa je to res? To se razkrije v sklepnem, tretjem delu. Avtorica: Cvetke Bevc Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Saška Rakef Tonska mojstrica: Sonja Strenar Avtor izvirne glasbe: Slavko Avsenik ml. Svetovalka za govor in lektorica: Maja Cerar Organizatorka snemanja: Špela Kravogel Petja: Nina Rakovec Riki: Klemen Janežič Fiksi: Jernej Gašperin Kroki: Žan Perko Jasna: Ajda Smrekar Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2013

12 min 28 s

01.03.2016

Čudovito mesto Nigagrad

Igra opisuje imenitno mesto Nigagrad in kaj vse doživita v njem popotnika Saška in Marko. Avtor: Tone Pavček Režiserka: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Urban Koder Marko: Nada Bavdaž Saška: Jana Osojnik Mama: Mara Černe Agent potovalne agencije: Milan Kalan Pravljičar Migamož: Slavo Švajger Bajenevid: Stane Česnik Vrtvid: Maks Bajc Prvi Zamenovid: Danilo Benedičič Drugi Zamenovid: Jože Zupan Cvetovid: Branko Dobravc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana decembra 1964

42 min 44 s

14.10.2012

Deklica za ogledalom

Zgodba o deklici, ki si neznansko želi bratca ali sestrico, kot jih imajo že njeni sošolci. Ker se ji sprva želja ne uresniči, jo kot odsev v ogledalu preseneti njen zrcalni lik, s katerim se druži in si krajša čas. Na koncu pa se ji uresniči tudi prvotna želja po bratcu ali sestrici. Avtor: Dim Zupan Režiserka in avtorica radijske priredbe: Irena Glonar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aldo Kumar Tehnični asistent: Sandi Zgonc Pripovedovalec: Janez Hočevar Rifle Maja: Patricija Sekelj Ajam: Iza Veselko Mama: Maša Derganc Veselko Oče: Uroš Smolej Zdravnik: Zvone Hribar Egon: Gregor Gruden   Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2012

28 min 55 s

04.01.2016

Medvedek in punčka

Zgodba o dveh zapuščenih igračkah, ki samevata v veliki stari hiši na robu mesta. Medvedek in punčka dneve in noči preživljata skupaj v prisluškovanju številnim zvokom v stari hiši. Najbolj temačne in samotne pa so zanju dolge noči. Takrat zvoki postanejo še bolj strašljivi. Strah, ki ima velike oči ter je od znotraj votel, pa medvedek in punčka premagujeta s prijateljstvom in pripovedovanjem prijaznih zgodb. Avtorica: Bina Štampe Žmavc Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojster: Miro Marinšek Avtor izvirne glasbe: Bojan Jurjevič Jurki Asistentka režije: Bernarda Černe Tehnični asistent: Zmago Frece Punčka: Pia Škulj Medvedek: Gregor Zorc Pripovedovalka, Luna, Omara, Črna luknja in Sova: Sabina Kogovšek Radio: Pavle Ravnohrib Satelit: Branko Jordan Meteor: Gaber Trseglav Lajnar: Rastko Tepina Zvezdoštev: Zvone Hribar Volkulja, Maček in Lev: Zmago Frece Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2008

24 min 44 s

Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov