Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
778 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
V 18. vzporednik se iz Bruslja oglaša naš dopisnik Igor Jurič. Govorimo o izzivih, ki čakajo nastajajočo novo Evropsko komisijo, dotaknili pa se bomo tudi teme, ki se ji v povezavi z Evropsko unijo skoraj ne moremo izogniti – brexita.
Končuje se drugi največji muslimanski praznik Kurban-bajram. Verniki se počasi vračajo tudi iz Hadža, oziroma tradicionalnega romanja v Meko. Jemen je medtem razpadel na sever, kjer vlada šiitska skupina, in jug, kjer so oblast prevzeli seperatisti. Ogromno tamkajšnjih prebivalcev je zaradi lakote in ekološke katastrofe, ki sta neposredni posledici vojne, umrlo.
V Berlinu so junija sprejeli zakon o električnih skirojih. Omejitev je 20 km/h, pravila so podobna kot za kolesarje. Čelade niso potrebne in če ni kolesarske steze, se lahko vozijo po pločnikih.
Pred vrati so volitve v Avstriji, zaenkrat kaže da bo ljudska stranka prepričljivo zmagala. Ni pa še jasno, kdo bo v koaliciji."Še nikoli se ni toliko govorilo o tem, da so stranke brez pribite pare. Skupno naj bi si stranke za kampanje sposodile kar 26 milijonov evrov."Poleg dokončne prepovedi kajenja v zaprtih prostorih, bodo v Avstriji prepovedali tudi uporabo plastičnih vrečk. Medtem pa je kot kaže boja za pravice manjšin konec."Generacije, ki jim je to veliko pomenilo, se počasi poslavljajo, mladi pa nimajo nobenega interesa, da bi se borili za manjšinske pravice."
Z aktualnim dogajanjem v Rusiji nas seznanja Vlasta Jeseničnik, ki smo jo poklicali v Moskvo.
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
V 18. vzporednik je poklical Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Neveljaven email naslov