Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
778 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Naša dopisnica Karmen Švegl se tokrat javlja iz Bejruta v Libanonu.
"Pripadniki Islamske države se skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času."
Zdaj je v Libanon menda prispelo tisto ‘naše’ neurje … Mi smo se ekstenzivno pripravljali s številnimi rdečimi alarmi, kako je bilo v Libanonu?
“Tukaj se ne pripravijo najbolje na različne vodne ujme in tako je bilo tudi tokrat. Država se že na splošno sooča s pomanjkanjem elektrike, tudi zato, ker je toliko sirskih beguncev. En dan smo bili kar devet ur brez elektrike. To je bil velik problem, saj se tukaj skoraj vsi ogrevajo izključno z električno energijo, tako da nas je pošteno zeblo zadnje dni.”
Dejstvo je, da Islamska država nadzoruje predele Arsala – mesta na meji, kamor si nihče več ne upa, niti libanonske varnostne sile.
“Zunaj mesta so nadzorne točke, od koder tudi nikogar ne spuščajo v Arsal. Pripadniki Islamske države se seveda skušajo prikupiti lokalnemu prebivalstvu, razdeljujejo nafto za kurjavo, kar ljudje res potrebujejo v tem času.”
Poleg tega skušajo razdeliti tudi hrano, dokopali so se celo do pošiljke pomoči Združenih narodov in potem na te škatle odtisnili svoje štampiljke. “Tako skušajo manipulirati javno mnenje v teh krajih, kjer libanonska država zelo slabo skrbi za tamkajšnje prebivalce in begunce. Zato ima Islamska država tudi kar nekaj podpore v Libanonu.”
Pa še nekoliko “lahkotnejša” tema o fotografiji libanonske in izraelske misice, ki je sprožila številne odzive.
“Kar nekaj časa je trajalo, da se je ta vihar polegel. Pa vendar je bila ta fotografija glavna tema v Libanonu kar nekaj tednov. Nanjo so se vsuli številni očitki, češ da je izdajalka, da ne bi smela biti v bližini Izraelke. Morala se je zelo opravičevati, preden si je upala vrniti v domovino, kjer se kar deževale kritike.”
Libanon ima težko zgodovino, ko je del države sodeloval z Izraelom v državljanski vojni. To je nek sramoten del zgodovine, ki je ne želijo pogrevati.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Neveljaven email naslov