Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
V zadnjih tednih je Janko Petrovec poročali predvsem o primeru Sea Watch. Gre za nemško humanitarno organizacijo, katere ladja pod nizozemsko zastavo rešuje migrante v Sredozemlju. Sea Watch je ena najbolj bojevitih človekoljubnih organizacij v Sredozemlju – ena redkih, ki ni hotela podpisati niti pravilnika o delovanju na morju nekdanjega ministra Minnitija pred dvema letoma.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se Damjan Zorc pogovarja z Urošem Lipuškom, ki večino leta preživi v Pekingu.
V 18. vzporednik je poklical Edvard Žitnik, dopisnik iz New Yorka.
V 18. vzporednik se je iz Carigrada oglasila dopisnica Karmen Švegl. V mestu se pripravljajo na ponovljene županske volitve, ki jih bodo izvedli 23. junija.
Srbijo pretresajo grozovite poplave, grozovita pa je tudi retorika med Srbijo in Kosovim. Grozovite so tudi stare zamere med Hrvaško in Srbijo.
Avstrijci so Sebastianu Kurzu izglasovali šele prvo nezaupnico v zgodovini države, še vedno pa odmeva tudi afera Ibiza.
V ospredju dogajanja v Italiji je poleg slovitega Gira minister Salvini. Nekaj vrstic v medijih pa je zaselda tudi slovenska čebela.
Vse o stavnicah, evrovizijskem vrvežu, favoritih, kaj o sebi in o Sebi menijo Izraleci, predvsem pa kakšno je tamkajšnje življenje.
Poklicali smo Vlasto Jeseničnik, dopisnico v Moskvi Nesreča ruskega letala na moskovskem letališču Šeremetjevo, od katere je minilo 48 ur, je še vedno v ospredju ruskega medijskega prostora. Slabe vremenske razmere in možnost tehnične napake sta kot kaže že ovrženi teoriji, saj naj bi bila za nesrečo kriva neizkušenost pilota, ki v danih razmerah ni znal pravilno odreagirati.
Včeraj so na Kitajskem po več kot šestih letih priprav odprli največjo hortikulturno razstavo v zgodovini, ki se razsteza na površini petstotih nogometnih stadionov. Na Japonskem pa so dobili novega cesarja.
Lastniki pod pretvezo obnove ljudi mečejo iz stanovanj, nato pa ceno dvignejo za 20 odstotkov, česar si večina Berlinčanov ne more privoščiti.
Kitajci ponujajo gradnjo železnice od Rijeke do Zagreba, kasneje pa tudi do Budimpešte, kar bi luko Rijeka postavilo na zemljevid. Hrvaška sicer še bolj krčevito išče ladjedelniške partnerje, ni pa znano, kaj je v celotni zadevi agenda Kitajcev.
Naš sodelavec Adrijan Bakič prej kot drugi izve, česa Britanci še ne vedo. Kaj bi jih in nas še utegnilo presenetiti in zakaj še kar čakamo na maj; na Thereso May?
Demokratskih kandidatov in kandidatk za predsednika je že dobrih dvajset, med njimi pa se že razvnema boj. "Trump je pri svojih nasprotnikih zbudil občutek, da je treba nekaj storiti. Tudi volivci so se na vmesnih volitvah v veliko večjem številu odzvali in glasovali."
Čeprav je teroristična organizacija Islamska država uradno poražena, kot v zadnjih dneh poročajo z Bližnjega vzhoda, naša dopisnica Karmen Švegl pravi, da bo njihovo ideologijo težko poraziti. V prispevku še o Golanski planoti, ki je znova po nekaj letih prišla v medije, Turčiji ter beguncih, ki bežijo iz Kitajske.
V 18. vzporednik smo poklicali Boštjana Anžina, ki se mudi v protestnem vrvežu sredi Beograda.
Uroš Lipušček o prizemljitvi letal Boeing 737: "Ta letala so prizemljena v Singapurju, Avstraliji, Indiji ... tudi na Kitajskem, kjer pravijo, da gre za začasen ukrep. Tem letalom bodo spet dovolili leteti, ko bodo jasni vzroki obeh letalskih nesreč." Uroš Lipušček je spregovoril še o Huaweju - Američani naj bi podjetje obtožili, da ta v nove telefone vgrajuje vohunsko opremo.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat je Damjan Zorc poklical v Rim Janka Petrovca.
Novice in sveže zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. Tokrat smo v prestolnico Moskve poklicali Vlasto Jeseničnik, ki poroča o tem, da se je v zadnjih mesecih priljubljenost ruskega predsednika Vladimirja Putina precej zmanjšala. Ljudje so nezadovoljni predvsem zaradi povišanja upokojitvene starosti.
Truplo v zmrzovalniku, žigosanje z vžigalnikom in blokada jadranske magistrale. V 18. vzporednik se je iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Neveljaven email naslov