Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
Neveljaven email naslov