Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Na Hrvaškem so odločno zakorakali v novo leto in v politiki smo videli nekaj velikih premikov. Hrvaška je s 1. januarjem prevzela predsedovanje Evropski uniji, a tista bolj odmevna novica je prišla nekaj dni pozneje, ob drugem krogu predsedniških volitev, na katerem so Hrvati izbrali novega predsednika. Z našo zagrebško dopisnico Tanjo Borčić Bernard razmišljamo, v kakšnem položaju se je znašel novi predsednik Zoran Milanović, kakšne napake je naredila njegova protikandidatka Kolinda Grabar Kitarović in katere teme bo med predsedovanjem izpostavljala najmlajša članica Evropske unije.
“Izid je bil presenečenje, saj se je Milanović vrnil kot outsider v politiko. Zadnja tri leta sploh ni bil prisoten v hrvaški politiki. Hrvati so znani po tem, da imajo kratek spomin, sploh kar se tiče politikov. Hitro pozabijo njihove afere in podobno je bilo tudi tokrat z Milanovićem. Je pa velik del Hrvatov glasoval proti obema kandidatoma in ne za enega ali drugega.” – Tanja Borčić Bernard o rezultatu hrvaških predsedniških volitev
Novo leto na Hrvaškem tako obeta obrise drugačne politične krajine, predsednik države in predsednik vlade prihajata iz različnih ideološko-političnih bregov.
Plenković je napovedal trdno sožitje, Milanović pa konstruktivno sodelovanje. Predvsem Milanović pošilja pozitivna sporočila, da se ne bo preveč vmešaval v pristojnosti vlade.
Da pa bo leto 2020 za naše južne sosede polno izzivov, skrbi še predsedovanje Evropski uniji, ki so ga prevzeli z januarjem. Med predsedovanjem jih čaka kar nekaj pomembnih nalog, če pa jim bo vse uspelo v prihodnjih šestih mesecih, bo to velik uspeh v življenjepisu hrvaškega premierja Andreja Plenkovića. Med bolj pomembne izzive sodita dogovora o evropskem proračunu in odprtju pristopnih pogajanj s Severno Makedonijo in Albanijo.
Novoizvoljeni predsednik je takoj po izvolitvi napovedal, da bo izboljšal zunanjepolitične odnose s Slovenijo, kar je ironično, saj so se odnosi zaostrili prav med časom, ko je vodil hrvaško vlado.
“Morda je v zadnjih letih spoznal, da je za majhne države pomembna njihova vloga v regiji. Lahko računamo na novo pobudo, kjer bi vprašanje arbitraže premaknili z mrtve točke.” – o tem, zakaj Milanović izboljšanje odnosov s Slovenijo in Avstrijo izpostavlja kot prioriteto njegovega predsedovanja Hrvaški
Kakšno je vzdušje na Kosovu pred volitvami in kdo ima največ možnosti za zmago? Zakaj je Srbija med najuspešnejšimi državami na svetu po številu cepljenih proti covidu-19?
Rimski dopisnik Janko Petrovec o tem, kakšno koalicijo bi Draghi lahko zbral v novi vladi, kako se italijanski politični sistem odziva na pogoste krize ter o gospodarskih in socialnih posledicah epidemije.
Bližnjevzhodna dopisnica Karmen Švegl o urejanju odnosov med Združenimi državami in Iranom po izvolitvi novega ameriškega predsednika ter posledicah arabske pomladi.
V Washingtonu je v sredo prisegel novi predsednik Joe Biden. Kakšna so njegova prva sporočila in poteze ter kakšna so nova razmerja moči v senatu in kongresu?
Z moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik o vzrokih za razlike pravega števila smrtnih žrtev epidemije, o pripravah na letošnje parlamentarne volitve in o napovedanih spremembah ustave v nemirni Belorusiji.
Z bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem se sprašujemo, v kakšni formi Evropska unija vstopa v leto 2021, o težavah s cepljenjem in o odzivih evropskih voditeljev na vdor Trumpovih podpornikov v ameriški kongres.
Kako se v Nemčiji odločajo za sprejemanje ukrepov za zajezitev širitve koronavirusa in kako so med epidemijo ohranili odprte šole?
Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, kako mesec dni po terorističnem napadu okreva avstrijska prestolnica ter kakšne so njihove izkušnje z množičnim testiranjem prebivalstva.
Tudi na Hrvaškem je drugi val epidemije v polnem zamahu, v zadnjem tednu so poročali o novih rekordih v številu okuženih in umrlih v enem dnevu.
Dijaki protestirajo proti zaprtju srednjih šol, turistični delavci se bojijo za zimsko smučarsko sezono, papež Frančišek razburja cerkveno javnost z izjavami o istospolnih zvezah in migrantih, oglaša se Janko Petrovec.
Bližnjemu vzhodu po nedavnih potezah odhajajočega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je napovedal umik velikega dela ameriških vojakov iz Iraka in Afganistana ter menda celo razmišljal o napadu na iranske jedrske zmogljivosti, grozi novo obdobje nestabilnosti. Z našo dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, kakšna bo Trumpova zapuščina na Bližnjem vzhodu, kako bodo razmerja moči spremenile napovedane politike Joeja Bidna ter kako trdna je prekinitev ognja v Gorskem Karabahu, ki jo bosta nadzorovali Rusija in Turčija.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Dopisnik iz Združenih držav Amerike Andrej Stopar sporoča, da so tesni rezultati na volitvah za ameriškega predsednika presenetili. Tam pravijo, da ima za zdaj Joe Biden širšo pot do zmage, Donald Trump pa ožjo.
Poleg dejstva, da se v Rusiji od začetka oktobra število odkritih primerov strmo povečuje, se je država v zadnjih mesecih zapletla v dva nova konflikta, v katerih ima veliko vlogo.
Z bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo o usklajenosti odzivov držav članic EU, o tem, kako bodo novi rekordi števila okužb vplivali na gospodarstvo in o zatikanjih med pogajanji EU in Združenega kraljestva.
Z washingtonskim dopisnikom Andrejem Stoparjem o Trumpovi okužbi s koronavirusom, predvolilnem času in glasovanju po pošti ter o pomenu posameznih držav pri rezultatu volitev.
V 18. vzporedniku se obračamo proti severni sosedi, kjer v teh dneh obeležujejo 100. obletnico koroškega plebiscita. Z našo avstrijsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo, ali ta obletnica danes ljudi povezuje ali razdružuje, kako se Avstrijci odzivajo na nov val okužb s koronavirusom, kakšne bodo gospodarske posledice okrnjene poletne turistične sezone in kako bodo letos pozimi delovala priljubljena avstrijska smučarska središča. Obregnemo pa se tudi ob slovensko-avstrijske kulinarične odnose.
O (ne)uspehih ameriške zunanje politike na Bližnjem vzhodu in projekcij slike Tadeja Pogačarja na najvišji stavbi na svetu. Z Bližnjega vzhoda naša dopisnica Karmen Švegl.
A se je Hrvaški zavestno tveganje z odpiranjem turističnih zmogljivosti sredi pandemije izplačalo, kakšne bodo gospodarske posledice izpada dela dohodkov in kakšni so načrti za popotresno obnovo Zagreba v novem zakonu?
Z berlinsko dopisnico Polono Fijavž o vključitvi več tisoč beguncev v nemško družbo, njihovem položaju, izobrazbi in zaposlitvi ter posledicah, ki jih je imela odločitev Merklove, da odpre vrata za prosilce za azil.
Neveljaven email naslov