Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
772 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
Ruska vlada je razburila ljudi z novo pokojninsko reformo, o tem in še več aktualnih novicah iz Rusije smo poklicali v Moskvo.
V 18. vzporednik se je oglasil dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin, ki pozorno spremlja dogajanje na relaciji Beograd - Priština.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Dopisnica z Dunaja Petra Kos Gnamuš o tem, zakaj je Dunaj najboljše mesto za bivanje na svetu in o tem, da avstrijska vlada sprejema nepriljubljene ukrepe.
Erika Štular je naša dopisnica iz Bruslja. Z Damjanom Zorcem sta spregovorila o Grexitu, ki se ni zgodil, in o Brexitu, ki naj bi se zgodil kmalu. Iz bruseljskih postajališč nameravajo po dveh letih umakniti oborožene vojake, županja Amsterdama pa je uvedla kazen 140 evrov za uriniranje na javnih prostorih.
Ukradena letala, knjiga bivše sodelavke predsednika Trumpa in upokojitev Roberta Redforda:
Tanja Borčič Bernard se je tokrat oglasila s Hvara. V začetku avgusta je na Hrvaškem najbolj aktualna tema že tradicionalno obletnica operacije Nevihta, na katero imata hrvaška in srbska stran zelo različne poglede.
Iz vroče Italije se je v 18. vzporednik oglasil naš rimski dopisnik Janko Petrovec.
Beograjski dopisnik Boštjan Anžin je poročal o srbskem prometnem kaosu, katastrofalnem požaru v Grčiji, šahovski partiji med Srbijo in Kosovom ter o razmerah v Črni gori.
Predsedniški sistem v Turčiji. Erdogana kritiki tudi po tihem nočejo več kritizirati. V Turčijo prihaja več Slovencev. Obisk se je povečal po zlatu košarkarske reprezentance in morda tudi zaradi televizijskih zvezdnikov. V Iranu preganjajo dekle, ki je objavljalo posnetke plesa.
Matjaž Trošt se je oglasil iz Bruslja in poročal o nogometni evforiji in o dilemi, kdo bo sploh imel čas sprejeti ameriškega predsednika Donalda Trumpa.
Nemčija je šokirana in pretresena, sporoča Polona Fijavž, ki je v zadnjih dneh spremljala maratonska politična pogajanja med kanclerko Angelo Merkel in notranjim ministrom Horstom Seehoferjem.
V 18. vzporednik je poklicala Vlasta Jeseničnik iz Moskve.
Avstrija, od koder se javlja dopisnica Petra Kos Gnamuš, s prvim julijem prevzema predsedovanje Evropski uniji.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Našega dopisnika je v Peking poklical Damjan Zorc. Pogovarjala sta se o zapletih med Združenimi državami Amerike in Kitajsko. Medtem ko so vse oči sveta osredotočene zgolj na to, ali se bo ameriški predsednik Donald Trump srečal s severnokorejskim voditeljem Kim Jong Unom, se med ZDA in Kitajsko zapleta na trgovinskem področju.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Erika Štular iz Bruslja
Na Zahodnem bregu na nadzornih točkah izraelske vojske znova potekajo protesti Palestincev, s čimer danes zaznamujejo dan katastrofe v spomin na ustanovitev države Izrael pred 70 leti.
Neveljaven email naslov