Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
772 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
40 let po umoru predsednika vlade Italijani skušajo postaviti njegov lik in delo v zgodovinski okvir. Aktualna politična situacija: pat pozicija.
V 18. vzporednik se je iz New Yorka oglasil Edvard Žitnik. Praznik dela ima korenine v ZDA, a ga tam ne slavijo, je zgolj poglavje v zgodovinskih učbenikih:
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic, tokrat se je iz Bruslja oglasil Matjaž Trošt.
18. Vzporednik je tokrat na Kitajsko poklical našega sodelavca Uroša Lipuščka.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se je iz ZDA oglasil Edvard Žitnik.
Karmen Švegl se je tokrat oglasila z Malte, ki se je na naslovnicah svetovnih medijev pojavila po oktobrskem umoru novinarke Daphne Caruane Galizie.
V 18. vzporednik se je tokrat oglasila dopisnica iz Avstrije Petra Kos Gnamuš.
18. vzporednik klilče v Rim. Z aktualnimi informacijami se je Damjanu Zorcu oglasil dopisnik Janko Petrovec.
18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic. Tokrat se iz Zagreba oglasila Tanja Borčić Bernard.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica iz Bruslja Erika Štular.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Neveljaven email naslov