Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
772 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
To predvolilno leto bo očitno eno bolj nenavadnih v zgodovini – ob zaprtih mestih in velikih delih gospodarstva, protestih proti ukrepom v posameznih zveznih državah, še nikdar prej videnemu številu brezposelnih in zaostrovanju sporov s Kitajsko bosta kandidata Donald Trump in Joe Biden volivce prepričevala na drugačne načine, kot bi jih v »normalni« kampanji. Ali je epidemija vsaj za zdaj Američane bolj povezala ali je ta povzročila v ameriški družbi še večje delitve, Andrej Stopar odgovarja:
“Vojne so običajno Američane bolj povezale. Obstajala je večja pripravljenost na žrtvovanje v dobro domovine. Danes pa je v vojni proti epidemiji zareza med republikanci in demokrati še globlja. Ljudje ali ne verjamejo v pandemijo ali se po drugi strani bojijo normalizacije življenja. Enotnosti ni opaziti. Vse se razlaga skozi strankarski ideološki ključ.”
V Združenih državah je ta hip brezposelnih največ ljudi, stopnja se giba okoli 15 odstotkov, kar je trikrat višje število kot pred začetkom epidemije. V devetih tednih je v ZDA službo izgubilo skoraj 40 milijonov ljudi. Zdi se, kot da Američane po zdravstveni čaka še ena huda kriza, a naš dopisnik pravi, da so čez lužo nekoliko bolj pozitivni.
“Stališče republikancev je, da je gospodarstvo samo po sebi toliko zdravo, da ko ga bodo spet zagnali, bo povpraševanje po delovnih mestih kot produktih domače proizvodnje tako veliko, da se bodo stvari same postavile na mesto.”
Polona Fijavž iz Berlina o srečanju Merklove in Trumpa, spremembah na političnem parketu, ki jih je s svojo vrnitvijo v nemško politiko prinesel Martin Schulz in o dresdenski umetniški instalaciji, ki dviga veliko prahu.
V 18. vzporedniku Edvard Žitnik iz New Yorka o manjšemu številu turistov, Obami in Lou Reedu.
V 18. vzporednik se je oglasila dopisnica Nina Kojima, ki se, tako kot večina priseljencev v Veliko Britanijo, trenutno ukvarja predvsem s tem, kakšen bo status njene družine po Brexitu. V zvezi s tem je še veliko nejasnosti, tudi datum začetka pogajanj še ni znan. “Evropejci bodo lahko po Brexitu na Otok prihajali le začasno, pišejo mediji.”
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Iz Rima se je oglasil Janko Petrovec, ki je spregovoril o politični kombinatoriki, načrtovanju popotresne obnove in sanremskem festivalu.
Ravno ob vstopu v kitajsko leto petelina, ki bo trajalo skoraj 13 mesecev, se bomo o stremljenju Kitajcev in delovanju Kitajske pogovarjali z Urošem Lipuščkom iz Pekinga.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Če se pri nas po novem nevzdržen mraz začenja že pri nekaj stopinjah pod ničlo, Rusi še vedno vztrajajo: soliden mraz se začne pri minus 17. Na božični večer minulo soboto so imeli od minus 35 do minus 50 stopinj Celzija.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
V 18. vzporednik se oglaša Matjaž Trošt, dopisnik iz Bruslja. avtor: Anja Hlača Ferjančič
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Uroš Lipušček iz Pekinga o uvajanju računalniškega sistema za nadzor partijskih sodelavcev, slovenskih poslih na Kitajskem in pogledu na ameriške volitve.
Neveljaven email naslov