Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo.
"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl
Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."
Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.
"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."
Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.
774 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
Stavba, ki v Carigradu kraljuje na večjem delu razglednic mesta, je Hagija Sofija, ki že stoletja velja za carigrajski simbol. Muzej je Hagija Sofija postala leta 1934, v obdobju vladavine Mustafe Kemala Atatürka, ki je s tem hotel poudariti sekularizacijo moderne turške države. Turška oblast je ta teden dvignila veliko prahu z namero, da stavbo iz muzeja spet spremeni v mošejo.
"Mislim, da je ta poteza dvignila več prahu v tujini kot pa v sami Turčiji, nekako se je to tukaj pričakovalo." – Karmen Švegl
Opozoriti je treba, da s takšno potezo Erdoganova vlada spretno nagovarja svoje volivce. Oportunistično, pestro in negotovo politično leto vlada tudi v Izraelu, kjer je vlada pod vodstvom Benjamina Netanjahuja napovedala, da si namerava priključiti do 30 odstotkov palestinskih območij na Zahodnem bregu, kjer Izrael gradi naselbine, ki so po mednarodnem pravu nezakonite.
"Benjamin Netanjahu je odličen politik. Videl je, da ima v Beli hiši dobrega zaveznika in zato zagotovo želi izpeljati svoje napovedi priključitve še pred jesenskimi ameriškimi volitvami, čeprav se zaveda svetovnega zgražanja, ki bi se lahko pojavilo ob tem."
Karmen Švegl njegov korak ocenjuje kot zelo preračunljiv. Tudi Izrael se enako kot ves Bližnji vzhod ta hip spoprijema s hudo zdravstveno krizo, na ulicah se dogajajo protesti Izraelcev, ki ne dobivajo dovolj zdravstvene pomoči. Razmišlja še, da je povsem drugače, če nekje živiš in doživljaš izzive na lastni koži, kot pa da bi nekajkrat letno potoval na določeno območje.
"Dobiš drugačen vpogled v družbo. Zaradi tega imam sama drugačen vtis o dogajanju, kot če bi takrat tja potovala in se pogovarjala z 10 ali 20 ljudmi, ki bi jih spoznali v tako kratkem času. To, kar ti pove recimo prodajalka v trgovini, je izjemno pomembno."
Če bi imeli rednega azijskega dopisnika in bi tamkajšnje dogajanje bolje pokrivali, bi bili bolje pripravljeni tudi na izbruh virusa, še razmišlja Karmen Švegl in doda, da je izjemnega pomena ljudem prikazati in razložiti, kako delujejo stvari v tujini. To je še ena izmed pomembnih nalog RTV. Skrb, da lahko na takšen način dopisnice in dopisniki iz tujine tudi poročajo.
S Karmen Švegl se posvetimo dogajanju na preseku dveh področij, saj vojna v Ukrajini močno vpliva tudi na razmere v bližnjevzhodnih državah.
Oddaja 18. vzporednik je tokrat nekoliko drugačna. Če običajno zvezo z dopisniki vzpostavimo prek telefona, nas je danes Vlasta Jeseničnik obiskala v studiu.
S Polono Fijavž o realnosti ukrajinskih beguncev na Poljskem in v Nemčiji, graditvi zaklonišč in pojavu sodobnega fašizma.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Neveljaven email naslov