Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."
"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."
Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?
"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."
Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."
"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."
Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?
"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."
Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.
V 18. vzporedniku z našim beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom pod drobnogled vzamemo vedno dinamične odnose na Balkanu.
V 18. vzporedniku z rusko dopisnico Vlasto Jeseničnik pogledujemo proti Moskvi.
Tanja Borčić Bernard o začetku turistične sezone na Hrvaškem, zamiku odprtja Pelješkega mosta in o odzivih hrvaške politike na rezultate slovenskih volitev.
Z dopisnikom Andrejem Stoparjem razmišljamo o Muskovem prevzemu Twitterja, izvolitvi prve temnopolte vrhovne sodnice in grožnji z jedrsko vojno.
Z dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o bojevanju na vzhodu Ukrajine in o obljubah zahodnih voditeljev.
V 18. vzporedniku se odpravljamo v Italijo, kamor bodo ta konec tedna uprte oči številnih kristjanov po vsem svetu.
O predvolilni kampanji v Franciji se pogovarjamo z našo dopisnico Mojco Širok.
V 18. vzporedniku se nam oglasi Gašper Andrinek, ki v teh dneh raziskuje družbeno in politično sliko v baltskih državah.
V 18. vzporedniku se odpravljamo h kolegu Janu Grilcu, ki se te dni mudi na Madžarskem.
Naša dopisnica iz Berlina Polona Fijavž o trenutnih razmerah na Poljskem, ki množično sprejema begunce iz Ukrajine.
Z Andrejem Stoparjem o najnovejših Putinovih potezah ob invaziji, vplivu komunikacije voditeljev na razplet vojne in odzivu ameriške administracije na dogajanje.
Vlasta Jeseničnik spremlja dogajanje na frontnih črtah v Ukrajini in poroča o razpoloženju na ulicah ruskega glavnega mesta.
Eden izmed največjih težav naše južne sosede je tudi delovanje pravne države poroča Tanja Borčič Bernard.
Amerika trenutno ni pripravljena poslati vojake na teren, recimo v Ukrajino, da bi se tam borili, sporoča dopisnik Andrej Stopar.
Dopisnica Polona Fijavž o vlogi Nemčije pri reševanju rusko-ukrajinskega spora, stiskah beguncev na belorusko-poljski meji in spremembah nove nemške vlade v koalicijski pogodbi.
Nedavno pridobljen naziv Evropske prestolnice kulture, rekordne razsežnosti epidemije in nadaljevanje sage Đoković. Vse to so bili razlogi, da smo tokrat v Srbijo poklicali dopisnika z Balkana Boštjana Anžina.
Francosko predsedovanje Svetu Evropske unije, prevzeli so ga od Slovenije, naj bi zaznamovala predvsem vprašanja evropske strateške suverenosti, upravljanja migracij, gospodarske rasti, usklajena s podnebnimi cilji z in seveda s covidom-19. S predstavitve francoskega predsedovanja iz Pariza se oglaša Igor Jurič.
Z Jankom Petrovcem iz Rima o osrednjih božičnih praznovanjih, političnem usklajevanju o novem predsedniku države in sezoni na italijanskih smučiščih.
V 18. vzporedniku razmišljamo o grožnji novega spopada v Evropi. Rusija je namreč z namestitvijo velikega števila vojakov in opreme ob ukrajinski meji sprožila ostre odzive držav članic Nata. Z našo moskovsko dopisnico Vlasto Jeseničnik razmišljamo, kako resna je možnost spopadov, s kakšnimi pritiski se spopada ruska opozicija in kakšni so odzivi na nagrado Saharova, ki jo je letos prejel Aleksej Navalni. Pogledamo pa tudi na politično problematični Severni Kavkaz in na tamkajšnjo razvijajočo se turistično industrijo.
Neveljaven email naslov