Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."
"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."
Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?
"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."
Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."
"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."
Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?
"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."
Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o porazu Demokratične stranke socialistov na parlamentarnih volitvah, o novih pogajanjih med Srbijo in Kosovom ter o bolgarskem protestu proti vladi.
Z dopisnikom Jankom Petrovcem o gospodarskih posledicah italijanskih mest na turizem, o začetku novega šolskega leta, o novem volilnem zakonu in o jesenski festivalski sezoni.
Z dopisnico Mojco Širok o delovanju upravnega središča Evropske unije ob vseh omejitvah potovanj, o odzivih evropskih voditeljev na belorusko politično krizo in o trgovinskem sporazumu z Združenim kraljestvom.
Z dopisnico Karmen Švegl o stanju po eksploziji, prostovoljni pomoči mladih Libanoncev, o obljubljeni finančni in materialni pomoči mednarodne skupnosti ter protivladnih protestih.
Berlinska dopisnica Polona Fijavž o pisani zasedbi protestnikov in teorijah zarote, gospodarskih kazalcih v predsedujoči članici Evropske unije in napovedanem umiku dela ameriških vojakov iz Nemčije.
Tanja Borčić Bernard o odzivu zagrebških mestnih oblasti na naravne nesreče, rezultatih nedavnih parlamentarnih volitev in letošnji turistični sezoni na Hrvaškem.
Z Andrejem Stoparjem, našim dopisnikom iz ZDA, o hitri rasti števila okuženih in umrlih za koronavirusno boleznijo, Trumpovemu spreminjanju stališč v zvezi z nošenjem mask, njegovi novi podobi in o zapuščini Johna Lewisa.
Z bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl o preobrazbi Hagije Sofije v mošejo, izraelskih načrtih za priključitev ozemelj in pomenu dopisnikov v tujini.
O aktualnih razmerah na področju koronavirusa, kako je s turizmom pri naših severnih sosedih in kako potekajo priprave na 100. obletnico koroškega plebiscita.
Hitro povečevanje števila okuženih s koronavirusom v balkanskih državah napoveduje slabo poletje za turizem, že v Srbiji, ki je od vseh držav najbolj odprta, je zdajšnji upad števila turistov več kot devetdesetodstoten.
V 18. vzporedniku se tako kot številni Slovenci v teh dneh odpravljamo na hrvaško obalo.
Z našo dopisnico Vlasto Jeseničnik potujemo v Moskvo, kjer epidemija koronavirusne bolezni še zdaleč ni končana, a Rusi kljub temu ne umikajo svojih velikih načrtov.
Opustele ulice mest med epidemijo so pokazale, da so tudi v prometnih ureditvah mogoče hitre spremembe in ker se skoraj vsako mesto sooča s takšnim ali drugačnim prometnim problemom, so mnoga skušala izkoristiti zadnje mesece za načrtovanje drugačnih prometnih ureditev. Nekatera so na tem področju bolj aktivna kot druga, zato smo poklicali naše dopisnike, ki so epidemijo preživeli v mestih, od koder poročajo, da nam opišejo stanje prometa in spremembe, ki jih mesta načrtujejo. Nastopajo mesta Bruselj, Beograd, Moskva, Berlin, Rim, Washington, Zagreb in Dunaj.
Naša dopisnica iz Dunaja Petra Kos Gnamuš o ponovnem odprtju meje, ki je v preteklih tednih za mnoge predstavljala neprehodno oviro do svojcev ali službe.
Združene države so ta teden presegle žalostni mejnik in postale prve z več kot 100.000 mrtvimi zaradi koronavirusa, v ospredje pa že silijo teme, povezane z novembrskimi predsedniškimi volitvami.
Glede letošnjega poletja je še veliko neznank, sploh v državah, ki so močno odvisne od poletne turistične sezone. V Grčiji, kjer turizem zagotavlja kar petino bruto družbenega proizvoda, so pripravili pravila za delovanje plaž in turističnih namestitev, a turističnih delavcev ukrepi niso popolnoma pomirili.
V Srbiji so prejšnji konec tedna ljudje lahko preživeli zunaj. Velika sprememba po mesecu in pol izrednega stanja, ko med petkom in ponedeljkom ljudje sploh niso smeli zapuščati domov. Ukrepi srbske vlade so bili, vsaj v primerjavi s temi, ki so veljali v Sloveniji, zelo ostri. Več kot mesec in pol je bilo razglašeno izredno stanje. Skupaj z ukrepi proti širjenju virusa pa je prišlo tudi veliko sprememb, ki so vplivale na stanje demokracije v državi.
Janko Petrovec se nam oglaša tokrat iz Rima, kjer je preveril stanje na terenu, ob tem pa spregovoril še o pripravi novega vladnega paketa pomoči, s katerim premier Giuseppe Conte in njegovi zamujajo že skoraj mesec. Ob tem ne gre prezreti dejstva, da je zaradi pojava pandemije zelo prizadeta turistična panoga, ki sicer zaleže za 13 odstotkov bruto domačega proizvoda. In za konec še o tistih, ki so zaradi krize “na boljšem” – italijanski vinarji v zadnjih štirih mesecih beležijo 8-odstotno rast prometa.
18. vzporednik gre na praznik v mesto, ki se ponaša z bogato zgodovino zborovanj ob 1. maju. Ne zaznamujejo jih le sindikalni shodi, poceni pivo in nemške klobasice, v Berlinu so bila zborovanja v preteklih letih tudi burna in nasilna, posamezne mestne četrti so vsako leto postala prizorišče spopadov med protestniki in policijo. Kako Nemci obeležujejo praznik dela v letošnjih kriznih razmerah nam opiše naša berlinska dopisnica Polona Fijavž, s katero razmišljamo tudi o gospodarskih kazalcih, prihajajočem predsedovanju EU in zakulisnem spopadu za naslednika kanclerke Angele Merkel.
Tokrat gremo z 18. vzporednikom v Bruselj, kjer se v teh dneh odloča o usodi trenutno zaprte, samoosamljene in gospodarsko pretresene celine. V osrčju Evropske unije bi se v kakšni drugačni krizi najbrž na veliko sestankovali in zasedalo, a ob tokratnih izrednih razmerah je do kakršnegakoli dogovora še težje priti, saj morajo politiki vse konference izpeljati prek videoklicev. Dogovori, ki jih bodo na tak način sprejeli, pa bi lahko še desetletja vplivali na prihodnost unije. Z našo bruseljsko dopisnico Mojco Širok razmišljamo, kako povezana je Evropska unija v času zaprtih meja, kako se bo odzvala na avtoritarne težnje v nekaterih državah članicah in kakšne politične ideje stojijo za različnimi predlogi reševanja gospodarske krize.
Neveljaven email naslov