Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."
"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."
Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?
"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."
Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.
771 epizod
Novice in aktualne zgodbe z vsega sveta, ki jih pripravljajo naši dopisniki in sodelavci. 18. vzporednik je pogovor s poročevalci iz vseh večjih evropskih in nekaterih svetovnih prestolnic.
Z dopisnikom Boštjanom Anžinom o novicah in zgodbah, ki v tem času zaznamujejo tudi Balkan. Kako je z oblikovanjem nove vlade v Črni gori in kakšni so sklepi po spletnem vrhu berlinskega procesa?
Kako je z aktualnimi covidnimi številkami na Balkanu, naš dopisnik odgovarja, da za zdaj še ni odstopanj od evropskih vzorcev, in čeprav so številke celo nekoliko nižje, v Srbiji na primer opozarjajo na enake probleme, bolnišnice se polnijo: "Beograd je že ves čas žarišče okužb, ampak je mesto, kjer omejitve za zajezitev virusa najmanj veljajo. Enako velja tudi v Bolgariji. Tam se ljudje pritožujejo nad številnimi odprtimi lokali in bari, čeprav imajo rekordna števila okužb. V Romuniji so na cesti zdravniki, ki niso dobili obljubljene finančne pomoči ..."
"Aleksandar Vučić pa javnosti pošilja zelo različne signale. Po eni strani govori, da mora gospodarstvo delati naprej, po drugi strani pa se zavzema za strožje ukrepe, torej čisto zaprtje, polovični ukrepi pa naj bi bili le škoda za gospodarstvo."
Pred dnevi je potekal tudi spletni vrh Berlinskega procesa, ki ga sestavljajo predstavniki šestih držav Zahodnega Balkana: Albanije, BiH, Črne gore, Kosova, Severne Makedonije in Srbije. Med drugim so podpisali deklaracijo o skupnem regionalnem trgu in zeleno agendo. Kaj to, če sploh kaj, v teh zaostrenih razmerah pomeni v praksi?
"Čas je za zeleno agendo. V tem jesensko-zimskem času bi lahko masko nosili ne le zaradi covida, ampak tudi zaradi onesnaženega zraka. Beograd je eno najbolj onesnaženih mest. Da gredo prihodnja vlaganja v to smer, je absolutno zelo dobro, saj smo imeli že veliko primerov, da so nekatera podjetja tudi iz Kitajske prevzemala to že sicer umazano industrijo in hkrati izkoriščala možnost, da Srbija še ni članica Evropske unije in so zato ukrepi manj strogi."
Govorili smo tudi o Črni gori in kaj se tam dogaja z oblikovanjem nove vlade, saj so konec avgusta imeli volitve, na katerih je opoziciji po tridesetih letih uspelo nekako s prestola vreči Mileta Đukanovića, ter ob koncu spregovorili še nekaj malega o jesenskem koronskem razpoloženju v Beogradu in nogometni evforiji.
Janko Petrovec iz Rima poroča o nogometni evforiji, smrti velike italijanske glasbene in televizijske zvezdnice in napovedih za turistično sezono.
Igor Jurič o predsedovanju Slovenije Svetu Evropske unije, četrtfinalni tekmi na evropskem nogometnem prvenstvu med Belgijo in Nemčijo, evropskem digitalnem covidnem potrdilu in pozivu za usklajeno odpiranje meja EU.
Kako deluje nova zagrebška oblast in kako se, potem ko ji po 20 letih padajo okostnjaki iz omar, spoprijema s preteklostjo? Kako je Hrvaška pripravljena na poletno turistično sezono, na kaj morajo biti pozorni slovenski turisti, ki bodo tudi letos množično obiskali hrvaško obalo?
O srečanju Bidna in Putina v Ženevi, ameriških sporočilih evropskih zaveznikom in zbliževanju ZDA z Evropsko unijo.
Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik o razmerah v Belorusiji, njenem odnosu z Rusijo, evropskem nogometnem prvenstvu in srečanju Bidna in Putina, v času njegovega vladanja se je v ZDA zamenjalo že pet predsednikov.
V 18. vzporedniku se sprašujemo o tem, kdaj bomo k severnim sosedom lahko potovali z digitalnimi potrdili. V praksi naj bi jih uvedli že v petek, a so zaradi tehničnih težav začetek prestavili. Z našo dunajsko dopisnico Petro Kos Gnamuš razmišljamo tudi o spornem zemljevidu političnega islama, menjavah v stranki Svobodnjakov, gospodarskih kazalcih in novih dvojezičnih jasli v Celovcu. Vprašamo pa se tudi, kakšni turisti so naši severni sosedi. Kako Slovenci vidimo avstrijske turiste, kako se vidijo sami?
Voditelji EU so se morali kljub predvideni strateški razpravi o odnosih z Rusijo morali lotiti ravnanja Belorusije
V 18. vzporedniku se obračamo proti italijanski prestolnici, kjer na Globalnem zdravstvenem vrhu razpravljajo o lekcijah, ki se jih moramo naučiti o pandemijah. Tudi zaradi turizma - Italija namreč spet začenja vabiti na počitnikovanja v svojih številnih letoviščih. Vse ceste pa tokrat ne vodijo v Rim. Pred prihodom kolesarskega Gira d’Italia v Slovenijo z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem razmišljamo o kultnem statusu te dirke med italijanskimi športnimi navdušenci.
Spopadi med Izraelom in Palestinci so v tem tednu pripeljali do roba nove vojne. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo, če se je večjemu spopadu še mogoče izogniti, komu novo zaostrovanje razmer koristi ter kako so v podstat spopadov vtkane notranjepolitične zdrahe v Izraelu in med Palestinci. Razmislimo tudi o vlogi Združenih držav ter odnosu do palestinskega vprašanja v arabskem svetu.
Z beograjskim dopisnikom Boštjanom Anžinom o volitvah v Albaniji in v Bolgariji ter o neobičajnih ukrepih, s katerimi v Srbiji skušajo doseči čim višjo precepljenost.
Z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard o tem, kakšne ukrepe za poln zagon turizma sprejemajo na Hrvaškem, s kakšnimi težavami se sooča kampanja cepljenja in kakšni so hrvaški odzivi na non-paper, ki to ni.
V 18. vzporedniku se podajamo v državo, kjer je temperatura v notranjepolitičnem loncu dosegla vrelišče. Za svojega kanclerskega kandidata so se ta teden v Nemčiji odločili tako konservativci kot zeleni. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo, kako bo odločitev za Armina Lascheta v največji stranski CDU/CSU vplivala na potek kampanje pred jesenskimi zveznimi parlamentarnimi volitvami, s kakšnim programom stranka Zelenih hitro pridobiva podporo in o problematičnih nemško-ruskih odnosih. Obračamo pa se tudi proti poletju in se sprašujemo, koliko in kako bodo letos potovali Nemci.
Kar nekaj odprtih političnih vprašanje je v Rusiji, še eno so na seznam včeraj dodali Američani. Ameriška vlada je včeraj v skladu s pričakovanji uvedla nove sankcije proti Rusiji zaradi računalniških vdorov in vpletanja v volitve ter še drugih problematičnih točk v odnosih med državama. ZDA so izgnale deset ruskih diplomatov in kaznovale več deset oseb in podjetij.
V Združenih državah Amerike se je začelo sojenje, ki bo zaznamovalo ameriško družbo, ne glede na to, kakšen bo razplet, poroča naš vašingtonski dopisnik Andrej Stopar.
Z našim rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem smo se kljub omejitvam gibanja odpravili v kar dve državi, v Vatikan in Italijo. Kako bodo v središču Rimskokatoliške cerkve praznovali veliko noč v razmerah pandemije?
V 18. vzporedniku pod drobnogled jemljemo dogajanje na Bližnjem vzhodu. V regiji, kjer so pretresi in spremembe že leta edina stalnica, je tudi ta teden bilo nekaj pomembnih premikov - pa tudi zastojev, denimo v Sueškem prekopu. Z našo bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl razmišljamo o rezultatih že četrtih parlamentarnih volitev v Izraelu v manj kot dveh letih, izstopu Turčije iz carigrajske konvencije, Erdoganovih zahtevah po prepovedi opozicijske stranke in novem poskusu ustavitve spopadov v Jemnu. Opišemo pa tudi pot posameznika do cepljenja v Dubaju.
Petra Kos Gnamuš o sporočilih protestnikov, odzivih vlade, o poteku cepljenja, pa tudi o volilnih uspehih koroških Slovencev na lokalnih volitvah in razpoloženju med Avstrijci po enem letu epidemije.
Bruseljska dopisnica Mojca Širok o projektu skupnega nakupa cepiv proti covidu-19, cepilnih potnih listih, novih razmerjih na evropski politični desnici in o zdajšnji podobi Slovenije v Bruslju.
Polona Fijavž o nemških šolah v obdobju koronavirusa, ukrepih, cepivih in cepljenju ter o tem, kaj o Sloveniji v zadnjem času poročajo nemški mediji.
Zagrebška dopisnica Tanja Borčič Bernard o aferah, ki spremljajo hrvaški načrt za cepljenje, o obetih turistične sezone in burni kampanji za lokalne volitve zaznamovani z epidemijo in popotresno obnovo.
Neveljaven email naslov