Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Širitev Evropske unije je nekakšna sopomenka njenega uspešnega delovanja. Najprej je tisto, kar danes imenujemo EU, sestavljalo 6 članic, danes jih 28. Če se bo zgodil brexit, potem bo to prvič v zgodovini najuspešnejšega mirovnega projekta v zgodovini, da se bo število članic zmanjšalo. Kdaj bo število znova naraslo, ne ve nihče, ciljni datum za to, pa še naprej ostaja zgolj letnica 2025.
Širitev velja za eno najuspešnejših politik v EU. Trenutno ima EU 28 članic, kandidatke so Albanija, Severna Makedonija, Črna Gora, Srbija in Turčija.
Vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote iz člena 2 pogodbe o delovanju EU in si prizadeva za njihovo spodbujanje, lahko zaprosi za članstvo v Uniji. EU je od nastanka leta 1957 ves čas rasel in se širil. Najpobsežnejša širitev je tista iz leta 2004, ko je v EU skupaj s še devetimi državami vstopila tudi Slovenija. Brexit predstavlja prvi možen korak nazaj, ko bi se lahko zgodilo, da se število članic EU zmanjša. Kdaj bo na vrsti naslednja širitev, še ni jasno.
Širitev Evropske unije je nekakšna sopomenka njenega uspešnega delovanja. Najprej je tisto, kar danes imenujemo EU, sestavljalo 6 članic, danes jih 28. Če se bo zgodil brexit, potem bo to prvič v zgodovini najuspešnejšega mirovnega projekta v zgodovini, da se bo število članic zmanjšalo. Kdaj bo število znova naraslo, ne ve nihče, ciljni datum za to, pa še naprej ostaja zgolj letnica 2025.
Širitev velja za eno najuspešnejših politik v EU. Trenutno ima EU 28 članic, kandidatke so Albanija, Severna Makedonija, Črna Gora, Srbija in Turčija.
Vsaka evropska država, ki spoštuje vrednote iz člena 2 pogodbe o delovanju EU in si prizadeva za njihovo spodbujanje, lahko zaprosi za članstvo v Uniji. EU je od nastanka leta 1957 ves čas rasel in se širil. Najpobsežnejša širitev je tista iz leta 2004, ko je v EU skupaj s še devetimi državami vstopila tudi Slovenija. Brexit predstavlja prvi možen korak nazaj, ko bi se lahko zgodilo, da se število članic EU zmanjša. Kdaj bo na vrsti naslednja širitev, še ni jasno.
V oddaji na kratko, tudi duhovito, če nam to uspe, dešifriramo birokratsko in žargonsko poimenovanje pojmov, ki so vezani na institucije ali postopke v Evropski uniji. Tokrat, skladno z logiko leta 2020, tega prav zares ne počnemo.
Skupna evropska ribiška politika je bila uvedena v 70. letih prejšnjega stoletja in je bila od takrat večkrat posodobljena, nazadnje januarja 2014. Tokrat se pojavlja kot težava. Namreč, gre enega za najtrših orehov razprav o prihodnjih odnosih med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom.
Tokrat se bomo spet posvetilu pogajanjem med Združenim kraljestvom in Evropsko unijo, toda znane besede na B ne bomo izrekli. No, vsaj trudili se bomo, da je ne izrečemo. Gremo na Severno Irsko!
Tokrat se pozabavamo z besedno zvezo vladavina prava, ki je nastala že v antični Grčiji. Njen pomen v današnjem svetu pa je večkrat zlorabljen za pridobivanje poceni političnih točk. V EU se vladavina prava pojavlja tudi v povezavi z evropskimi sredstvi, pri čemer je nelogično, da države, ki prostovoljno vstopijo v EU zdaj razlagajo, da jih EU sili spoštovati pravila, ki so jih same sicer sprejele.
Evropska komisija sprejema korake k vzpostavitvi zdravstvene unije. A še pomembnejše je, da ima Matjaž tokrat za svoja sogovornika - Luko in Špelo - presenečenje. Ki ju bo razveselilo še bolj od belgijske čokolade. Je kaj takega sploh mogoče?
Nekaterim se zalomi pri posploševanju, drugim pri poskusih ugajanja, mi pa se trudimo, da bi vam z dešifriranjem birokratsko-žargonskih poimenovanj predstavili tiste majhne, a pomembne razlike, ki gradijo bistvo naše, v tem primeru evropske skupnosti. (Vsebina tega podkasta je bolj zanimiva, čeprav so to dejanske uvodne besede)
Ne glede na izid ameriških predsedniških volitev se lotevamo dešifriranja birokratske govorice v Evropski uniji, in sicer na področju iskanja najmanjšega skupnega imenovalca. Besedna zveza se uporablja na več načinov v različnih kontekstih, nekaj od teh bomo predstavili v tokratnem abcEU.
Tokrat hodimo po robu. Zakuska se zdi primeren pristop za obeležitev dneva radia, a je vendarle ne moremo prirediti. za ustvarjalce abcEU-ja to ne bo težava, saj so vsak v svojem prostoru. Zakuska torej!
Maratone najdemo v zgodovini vojskovanja, tudi boja za enakopravno obravnavo žensk in moških, v zadnjem obdobju pa se pojavljajo predvsem kot ena od kolateralnih žrtev krize, ki jo povzroča koronavirus.
Bi se brezplačno izobraževali? Do tega ukrepa so upravičeni delavci, ki so jim delodajalci odredili skrajšan delovni čas. Za to je namenjenih 25 milijonov evrov. Če bo povpraševanje veliko bodo na voljo dodatna sredstva.
Tokrat se lotevamo lestvic. Glasbenim smo se izognili, saj se ne želimo spreti. Že tako imamo odprt zamrznjen spor glede čokolade.
Odločanje ljudi je načeloma najbolj demokratična oblika neposredne demokracije. A kaj se zgodi, ko se volivci zmotijo ali pa referendum ne šteje? Tudi o takih primerih v tokratni oddaji, kjer prekrižarimo svet od Koroške do Koralnega morja nad Avstralijo.
Ne, to ni oddaja o ornitologiji, temveč se tokrat posvečamo migracijam, glagolom, ki predpostavljajo gibanje. V javno obravnavo je namreč Evropska komisija spustila dolgo pričakovani migracijski paket, ki pa morda nikoli ne bo zaživel. To nikakor ni pesimistična ocena, temveč povsem vsakdanji realizem dešifriranja birokratsko-žargonskih poimenovanje v EU.
Na dan športa je dešifriramo birokratsko žargonsko govorico in ugotavljamo, da reprezentanca EU ne obstaja, ima pa kar nekaj uspehov reprezentanca Evrope.
Zdi se, da se EU vrti po zavitih tirnicah kriznih razmer. Tudi današnji, prvi nagovor o razmerah v EU za Ursulo von der Leyen, bo v znamenju krize. Porjaveli, nikakor pa ne zarjaveli, se lotevamo nove sezone dešifriranja birokratsko-žargonskih poimenovanj v Evropski uniji. Nova sezona abcEU se začenja v obdobju kriznih razmer ter na dan, ko bo zdajšnja predsednica Evropske komisije prvič nagovorila Evropski parlament in evropsko javnost. To, da EU preslikava ameriški pristop, je očitno. Le razlika med težo besed vodstva Belraymonta in Bele hiše je izrazita.
Ob koncu, se obeta veliko presenečenje, ki pa ga tokrat še ne bomo izdali, temveč bomo najprej skušali dešifrirati birokratsko-žargonsko govorico, ki smo ji bili priča v minulem tednu, kadar je beseda nanesla na bruseljski dogovor o večletnem finančnem okviru ter o skladu za okrevanje po pandemiji koronavirusa
Ker poletje še naprej ponuja ogromno možnosti za dešifriranje birokratsko-žargonskih poimenovanj v Uniji, smo se tokrat odločili za temo, ki nam vsem manjka oziroma jo lahko užijemo le v manjših odmerkih.
Medtem ko se Matjaž podaja v druge sfere, evropski voditelji skušajo doseči dogovor o večletnem finančme okviru in o skladu za okrebanje gospodarstva. Luka in Špela pa skušava vso to zapleteno problematiko raztolmačiti v približno štirih minutah.
Tokratno poletje je seveda poletje z napako, turizem pa se bo v EU v boju z videzom zgolj zdraviliškega turizma, pobiral še dolgo. če se bo sploh pobral v obliki, kakršna je bila pred koronsko krizo. Seveda obstajajo tudi pozitivne plati umiritve turističnih tokov, a te le omenimo, ne izpostavljamo kot nekaj dobrega samo po sebi.
Neveljaven email naslov