Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bi se brezplačno izobraževali? Do tega ukrepa so upravičeni delavci, ki so jim delodajalci odredili skrajšan delovni čas. Za to je namenjenih 25 milijonov evrov. Če bo povpraševanje veliko bodo na voljo dodatna sredstva.
Do tega ukrepa so upravičeni delavci, ki so jim delodajalci odredili skrajšan delovni čas. Za to je namenjenih 25 milijonov evrov. Če bo povpraševanje veliko bodo na voljo dodatna sredstva.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje ja takih delojemalcev več kot 51 tisoč in vsi ti se lahko, ob soglasju delodajalca, lahko odločijo za vključitev v enega od razpisanih programov neformalnega izobraževanja ali v preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Udeležba v programih je brezplačna tako za zaposlene kot za delodajalce, država upravičencem plača stroške prevoza. Zaposleni pa lahko brez obveznosti, če jih na primer delodajalec znova pokliče nazaj na delo, prenehajo z obiskovanjem tečaja. Pobudniki za izobraževanje so lahko delavci sami razlaga državna sekretarka z ministrstva za delo Mateja Ribič:
"Če pa je to v sodelovanju z delodajalcem, so delavci upravičeni do 100 odstotnega nadomestila plače, sicer do 80 odstotnega nadomestila."
Na voljo je več vrst izobraževanj in usposabljanj. Med drugim se upravičenci lahko vpišejo na tečaj za digitalno pismenost, tečaj za oblikovalca spletnih strani ali tečaj tujih jezikov. Na voljo je tudi usposabljanje za varnostnika ali usposabljanje za knjigovodska dela. Poleg tečajev se lahko zaposleni vključijo v sistem preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Med drugim se lahko izobrazijo za socialnega oskrbovalca, posrednika za nepremičnine ali pa operaterja na CNC stroju. Postopek je enostaven pravi predstavnica Zavoda za zaposlovanje Vesna Petric Uran:
"Zaposleni se pred vključitvijo v program prijavi v našo evidenco iskalcev zaposlitve in ne v evidenco brezposelnih. Najhitreje z oddajo eVloge na portalu PoiščiDelo.si."
Po oddani vlogi bo na elektronski naslov prejel potrdilo o oddaji in obvestilo z informacijami o prijavi v evidenco. Osebni svetovalec ga bo povabil na podpis oddane vloge pri uradu za delo. Več informacij je na voljo na brezplačni telefonski številki 080 20 55, lahko pa vprašanje pošljete na kontaktni.center@ess.gov.si
Bi se brezplačno izobraževali? Do tega ukrepa so upravičeni delavci, ki so jim delodajalci odredili skrajšan delovni čas. Za to je namenjenih 25 milijonov evrov. Če bo povpraševanje veliko bodo na voljo dodatna sredstva.
Do tega ukrepa so upravičeni delavci, ki so jim delodajalci odredili skrajšan delovni čas. Za to je namenjenih 25 milijonov evrov. Če bo povpraševanje veliko bodo na voljo dodatna sredstva.
Po podatkih Zavoda za zaposlovanje ja takih delojemalcev več kot 51 tisoč in vsi ti se lahko, ob soglasju delodajalca, lahko odločijo za vključitev v enega od razpisanih programov neformalnega izobraževanja ali v preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Udeležba v programih je brezplačna tako za zaposlene kot za delodajalce, država upravičencem plača stroške prevoza. Zaposleni pa lahko brez obveznosti, če jih na primer delodajalec znova pokliče nazaj na delo, prenehajo z obiskovanjem tečaja. Pobudniki za izobraževanje so lahko delavci sami razlaga državna sekretarka z ministrstva za delo Mateja Ribič:
"Če pa je to v sodelovanju z delodajalcem, so delavci upravičeni do 100 odstotnega nadomestila plače, sicer do 80 odstotnega nadomestila."
Na voljo je več vrst izobraževanj in usposabljanj. Med drugim se upravičenci lahko vpišejo na tečaj za digitalno pismenost, tečaj za oblikovalca spletnih strani ali tečaj tujih jezikov. Na voljo je tudi usposabljanje za varnostnika ali usposabljanje za knjigovodska dela. Poleg tečajev se lahko zaposleni vključijo v sistem preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij. Med drugim se lahko izobrazijo za socialnega oskrbovalca, posrednika za nepremičnine ali pa operaterja na CNC stroju. Postopek je enostaven pravi predstavnica Zavoda za zaposlovanje Vesna Petric Uran:
"Zaposleni se pred vključitvijo v program prijavi v našo evidenco iskalcev zaposlitve in ne v evidenco brezposelnih. Najhitreje z oddajo eVloge na portalu PoiščiDelo.si."
Po oddani vlogi bo na elektronski naslov prejel potrdilo o oddaji in obvestilo z informacijami o prijavi v evidenco. Osebni svetovalec ga bo povabil na podpis oddane vloge pri uradu za delo. Več informacij je na voljo na brezplačni telefonski številki 080 20 55, lahko pa vprašanje pošljete na kontaktni.center@ess.gov.si
Vzhodno partnerstvo je ena od politik Evropske unije do sosedstva, o kateri je v zadnjem obdobju malo govora. Kljub temu, da gre za območje, ki je z vidika geopolitike, ena ključnih sosedskih regij Evropski uniji.
Severnoirski protokol je ureditev enega osrednjih vprašanj iz izstopnega dogovora Združenega kraljestva iz Evropske unije, namreč odprte in prehodne meje na irskem otoku. Danes protokol nikomur ne ustreza, a zagotavlja tisto, za kar je bil dogovorjen, torej da med Severno Irsko in Republiko Irsko, ki sodi v EU, ni trde meje.
Trenutno je 21 od 27 članic Evropske unije članic Severnoatlanstkega zavezništva. Tokratni abcEU prinaša predvsem razpravo o vremenu ter o odnosu med organizacijama, ki imata sedeža le nekaj kilometrov narazen.
Evropski parlament novembrsko plenarno zasedanje namenja tudi Sloveniji. Ker navadno na evropskem diplomatskem parketu ne govorijo pogosto o tistih, ki so uspešni, precej več pa o tistih, ki jim nekako ne gre, to seveda ni dobra vest. Je pa nedvomno svojevrstna ocena slovenskega predsedovanja Evropski uniji oziroma Svetu EU, kar bi bilo terminološko pravilno.
Trenutna pravila glede migracij in azila v Evropski uniji niso več ustrezna ugotavljajo razpravljalci na evropskem političnem parketu. A poti naprej ni, saj se države strinjajo predvsem varnostnega dela reforme, denimo glede zaščite zunanje meje EU, manj pa glede solidarnosti, ki naj bi izkazovale države med sabo in si pomagale, ko je določena članica soočena s povečanim migacijskim pritiskom. Luka Robida, Špela Novak in Matjaž Trošt se v tokratnem abcEU lotevajo vidnih posledic neuspešnega dogovarjanja med članicami.
Svet je danes pri naslavljanju podnebne krize daleč od razmer, v kakršnih bi morali biti, je na podnebni konferenci v Glasgowu poudaril nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. Štri leta Donalda Trumpa v Beli hiši so prinesla tudi štiri leta nedejavnosti, ki se na mednarodni ravni zelo pozna. Čeprav je bil doslej dosežen določen napredek, je to daleč od ciljev, ki jih moramo izpolniti. Države, ki najbolj občutijo posledice podnebnih sprememb, pa svet pozivajo k enotnemu ukrepanju. Tokrat se v abcEU v živo selimo v Glasgow, kjer se naša poročevalka Špela Novak ubada z dešifriranjem (ne)napredka v pogajanjih.
Prvi dnevi letošnje podnebne konference v Glasgowu prinašajo nova zagotovila in opozorila, da je treba v boju s podnebnimi spremembami in njihovi posledicami ukrepati. Ukrepanja pa ni... abcEU se tokrat seli na področje mednarodnega sodelovanja in označuje razkorake med besedami in dejanji.
Z odhodom Angele Merkel bo nastala praznina tako v evropski politiki, v kateri danes oziroma že kar nekaj časa močno primanjkuje močnih voditeljev. O tem, kdo odhaja več v rubriki abcEU, v kateri so Špela Novak, Luka Robida in Matjaž Trošt nekaj minut namenili kanclerki, ki se počasi poslavlja s položaja.
Tokrat se znajdemo sredi diplomatsko-družbenega viharja in upamo na najboljše v naslednjih dneh.
V teh se tam kar marsikaj dogaja, seminarji, nastopi, pogovori, predstavitve. Na spletni strani so se denimo pohvalili, da so postali edinstvena platforma za komuniciranje in mreženje, ki povezuje regije in mesta iz vse Evrope, vključno z njihovimi političnimi predstavniki, uradniki, strokovnjaki in šolniki.
Širitvena utrujenost je verjetno najpogostejša besedna zveza, ko se v Bruslju lotijo širitvenih vprašanj. V naslednjih dneh bo evropska politika za spremembo znova obarvana širitveno. A vrhunec dogajanja seveda ne bo širitev, temveč zasedanje voditeljev EU in držav Zahodnega Balkana prihodnjo sredo v Sloveniji.
Še nekaj dni je do začetka predsedovanja Slovenije Svetu EU, zato se v abcEU lotevamo prve pomoči. Komplet osnovnih pojmov, ki potrebujejo nekaj obravnave in opomnik. Poleg tega pa potrebujejo še dopust.
Do začetka predsedovanja in do uvedbe evropskega kovidnega potrdila še trije tedni, do vstopa Hrvaške v schengensko območje še tri leta?
Slovenija je vse bliže predsedovanju Evropski uniji. Junij sicer prinaša še obilico pomembnih zunanjepolitičnih dogodkov, med temi tudi vrh Nata, sestanek EU-ZDA na najvišji ravni ter celo srečanje med ameriškim in ruskim predsednikom. Tokrat se v abcEU ne lotevamo ničesar od naštetega.
V teh dneh, ko nam je nebo postreglo z izdatnimi padavinami, so se Matjaž, Luka in Špela lotili premišljevanja. O poletju in počitnicah.
Zakaj predsedovanje ne prinaša revolucij v delovanju EU? In zakaj je to tudi dobro? O tem v tokratni oddaji z Matjažem, Špelo in Lukom.
Tokrat se lotevamo prihodnosti Evropske unije. Svoje so ob 9. maju, Dnevu Evrope, povedali politiki, zdaj imajo besedo najmlajši, ki bodo prihodnost EU živeli in soustvarjali.
Cepljenje poleg zaščite pred težjim potekom koronavirusne bolezni vse bolj pomeni tudi prepustnico za prehajanje meje. Kar pa prinaša tudi tveganja, ugotavljajo avtorji tokratne oddaje abcEU.
Neveljaven email naslov