Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju.
Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije?
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju.
Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije?
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Zasidran globoko v soški dolini, Tolmin ni znan le po svoji naravni lepoti, ampak tudi po enem izmed najbolj priznanih lokalnih proizvodov - tolminskem siru, ki ga tukaj izdelujejo že stoletja. Krasi ga nežna, a polna aroma, ki se je razvije med dvomesečnim zorenjem in je prava poslastica za gurmane. Pogovarjali smo se s šele 18-letnim sirarjem Rokom Lipuščkom.
Borut Rovšček, nekdanji profesionalni kolesar in domačin v Tolmina, ki je klanec na Kolovrat po njegovih besedah prevozil n-krat.
75-letni nekdanji kolesar je bil v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja eden najboljših kolesarjev na območju nekdanje države. S kolesarstvom se je začel ukvarjati dokaj pozno, pri 18 letih. Doma niso bili navdušeni nad tem, da kolesar, saj so imeli kmetijo, kjer je bilo treba delati.
Že skoraj desetletje ob cestah v okolici Postojne opazujemo opustošen gozd. Domačini se še kako živo spominjajo tistega februarja 2014, ko je bilo v žledolomu uničenih skoraj 10 milijonov kubičnih metrov drevja.
Večer zvokov je del projekta B-AIR, v katerem Radio Slovenija v sodelovanju z osmimi mednarodnimi partnerji razmišlja, raziskuje in se sprašuje o vlogi zvoka v razvoju človeka – od zibke do pozne starosti. Projekt sofinancirata program Evropske unije Ustvarjalna Evropa in Ministrstvo za kulturo RS.
14. junij je svetovni dan krvodajalcev. Kdo je primeren kandidat za darovanje krvi in organov, kako darujemo in kako se na to pripravimo?
Salvete in vabljeni na hedonistično kulinarično izkušnjo v rimski obedovalnici – trikliniju. Sprejel nas bo vilikus, nas posedel na tipične ležalnike – klineje, da pa bo izkušnja kar se da pristna, bomo jedli z rokami, pili iz glinenih posod in poslušali rimske recitale. Prestavite se z nami dva tisoč let v preteklost, v rimske čase, ko so Rimljani gradili in zapustili vile tudi pri nas. Tudi v arheološkem parku Simonov zaliv, kamor vas tokrat peljemo na zvočno izkušnjo.
Junij je mesec ponosa LGBTIQ+ skupnosti, ki proslavlja drugačnost in opozarja, da moramo odpraviti diskriminacijo zaradi spola, spolne identitete, usmerjenosti in drugih osebnih okoliščin.
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši zadnji postojanki ustavimo na pravem muzejskem gradbišču. Delavci tam gradijo stene in postavljajo skelete kovinskih konstrukcij in podobno, da bo pravi čas pripravljen prostor za eno glavnih pridobitev ob 100. obletnici Slovenskega etnografskega muzeja, novo stalno razstavo Človek in čas.
Ena izmed občasnih razstav, ki si jih do 25. junija še lahko ogledate v Slovenskem etnografskem muzeju in so jo pripravili ob praznovanju 100. obletnice muzeja, je fotografska razstava, ki pripoveduje o delu Orlovih terenskih ekip. Te so po drugi svetovni vojni pod vodstvom prvega povojnega ravnatelja muzeja dr. Borisa Orla po Sloveniji zbirale gradivo in podatke o vsem, kar se je dogajalo v različnih krajih na področjih materialne, duhovne in družbene kulture. Peš, s kolesom, vlakom in tovornjakom so naslovili razstavo in tako so takrat tudi hodile ekipe na teren.
Slovenski etnografski muzej so ustanovili vsega 5 let po koncu 1. svetovne vojne, ko so prišli do spoznanja, da si etnografske oziroma narodopisne zbirke Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani, ki so ga ustanovili kranjski Deželni stanovi dobrih sto let prej, zaslužijo posebno skrb in poglobljeno znanstveno obdelavo. Prve večje, obsežne in sistematične etnološke terenske raziskave so izvedli že leta 1946, čeprav je bila takratna družba bolj kot v zgodovino zazrta v izgradnjo nove družbe in države. V naslednjih letih so tako po celi Sloveniji zbrali in uredili morda najpomembnejše zbirke, ki jih danes hrani muzej. Ena največjih prelomnic v stoletni zgodovini muzeja je bila sredi 90-ih let, ko je padla odločitev, da se muzej preseli na območje nekdanjih vojašnic ob Metelkovi cesti v Ljubljani, kjer so med drugim zgradili sodobno muzejsko poslopje z razstavišči, danes v programu že predstavljenimi depoji, delavnicami in vsem, kar sodoben muzej potrebuje, da opravlja svoje poslanstvo.
Ob 100-letnici Slovenskega etnografskega muzeja, najstarejše etnološke ustanove, ki hrani več kot 40.000 predmetov, povezanih s slovenskim ozemljem in tistim zunaj Evrope, se na naši prvi postojanki ustavimo v prostorih, kamor obiskovalec nima vstopa – v tako imenovanih depojih. SEM, kot s kratico pravimo muzeju, ima kar enajst kustodiatov, ki obsegajo najrazličnejše zbirke: od zbirke ornih orodij do lončarske in pletarske, zbirke skrinj, čipk, igrač, mask in panjskih končnic pa kustodiata za zbirke Afrike in Amerike ter kustodiata za zbirke iz Azije, Avstralije in Oceanije. Slovenski etnografski muzej ima še kustodiat za etnografski film, ki hrani videodokumentacijo, in oddelek za dokumentacijo, ki hrani fotografije in pisno dokumentacijo. Od vseh predmetov, ki jih hrani muzej, je na razstavah prikazanih le kakšnih 10 odstotkov predmetov. Drugi so varno shranjeni v depojih pod muzejsko ploščadjo, ki povezuje obe zgradbi muzeja, muzejsko in upravno. Dostop do njih imajo le konzervatorji restavratorji in seveda kustosi, vsak kustodiat pa ima svoj depo.
Oči povprečnega človeka so v razvitem svetu kar polovico in več budnega časa osredotočene na najrazličnejše elektronske dvodimenzionalne površine: televizijo, mobilni telefon, računalnik ali tablico, pa tudi knjige, časopise in zvezke. Vse do 20. stoletja je bilo človeško oko vajeno pretežno raznovrstnega dela, dolgotrajno gledanje v različne ekrane, ki je za človeka relativno nova izkušnja, pa prinaša ne samo številne zdravstvene, temveč tudi sociološke, epidemiološke in ekonomske posledice. Zakaj je prilepljenost zaslone problematična pri otrocih in mladostnikih? Kakšne so posledice pretirane uporabe?
Viktor Pecov, ki ustvarja z umetniškim imenom Chico Viko, je neodvisni umetnik, rojen v Makedoniji, ki živi in ustvarja v Mariboru. Izdal je dve skladbi. Seven days je tako nasledila skladba Rollercoaster, njeno besedilo je polno duhovitih stavkov, besednih iger, skritih sporočil in metafor.
Na ljubljanski akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je pred časom nastal zanimiv projekt REsense, ki se osredotoča na razumevanje načinov pri spreminjanju naših netrajnostnih vzorcev vedenja. Avtorica Tamara Lasič je namreč prepričana, da je v primeru pohištvene industrije potrebno vzpostaviti zavest o nujnosti obnavljanja pohištva z okoljsko odgovornimi materiali.
V skladiščih, pristaniščih in odlagališčih se kopiči več sto tisoč ladijskih zabojnikov. Izziv je, da jim vrnemo življenje. Tega so se lotili v Slovenskih Konjicah, kjer so v bivalne površine preuredili dva ladijska zabojnika, v Rogaški Slatini pa štiri. Njihova skupna površina zadošča manjšemu naselju. Če se to pri nas sliši kot znanstvena fantastika, je na Norveškem to nekaj povsem običajnega, saj so zelo pogosto prav ladijski zabojniki prvo bivališče mladih.
Polihistor Joannes Antonius Scopoli je 15 let služboval v Idriji. Kot prvega rudniškega zdravnika ga je v to rudarsko mesto napotila cesarica Marija Terezija. Na širšem Idrijskem in Cerkljanskem je veliko raziskoval in preučeval rastlinstvo, živalstvo, rude in minerale. Kot prvi je opisal in poimenoval številne vrste ter si dopisoval z več deset prodornimi misleci in raziskovalci takratnega časa, tudi s Švedom Karlom Linnejem.
Občina Idrija je letošnje leto na pobudo Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani, Prirodoslovnega muzeja Slovenije in Muzejskega društva Idrija razglasila za Scopolijevo leto.
Od 1. junija bodo v Sloveniji za uporabnike medkrajevnega javnega potniškega prometa na voljo prenovljene enotne IJPP vozovnice pa tudi nove vozovnice "Slovenija".
To dokazujejo udeleženci programa Podjetno nad izzive, ki že osmo generacijo ustvarjajo presežke na številnih področjih. Še pred nekaj meseci so jim ta lahko predstavljala hobi, danes pa s pomočjo sredstev in mentorstva tudi zaposlitev in redni dohodek.
Neveljaven email naslov