Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju.
Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije?
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Nolla v finščini pomeni nič. Praktično nič odpadkov ustvarijo v eni izmed dveh evropskih zero-waste restavracij, ki smo jo obiskali v Helsinkih.
Sestavine njihovih jedi so izključno lokalne in sezonske, porabijo vse, kar je mogoče. Iz zelenjavnih olupkov pripravljajo omake, kosti, neuporabne dele sadja in zelenjave, plutaste zamaške in papir pa predelajo v posebnem komposterju.
Uporabljajo 70 let star jedilni pribor, kuharji in natakarji nosijo uniforme iz reciklirajočih se materialov, krožniki in skodelice so iz posebne biomase. Kakšen je poslovni model finske Nolle, ki jo vodijo kuharski mojstri iz Španije, Portugalske in Srbije?
Oddaja je nastala s finančno pomočjo Evropske komisije v projektu Misija - mlada kohezija. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Unije.
Sobarica, fijakar, hišnik v centru kulinarike in turizma, animatorka v kinu, natakarji in vodja strežbe so le nekateri vse prevečkrat spregledani poklici v turizmu. Prav tem je namenjen projekt Vzemi si čas za nas, ki že tretje leto izpostavlja tiste delavce in delavke, ki morda nimajo neposrednega stika z gosti, a so v turizmu nepogrešljivi. Študenti BIC Ljubljana, Višje strokovne šole, so skupaj s kolegi z Bleda in iz Maribora svoja doživetja predstavili na družbenih omrežjih Facebook in Instagram, fotografije delavcev pa so zdaj javnosti predstavljene tudi v vseh treh mestih, na Bledu v parku pred Višjo strokovno šolo za gostinstvo, velnes in turizem, na mariborskem Trgu svobode ter v bližini BIC Ljubljana na Špici.
S koncem marca so na spletni strani Sledilnik, kjer ekipa zanesenjakov že dobra tri leta zbira, analizira in objavlja podatke o širjenju koronavirusa SARS-CoV-2, še zadnjič objavili podatke o zasedenosti covid oddelkov v naših bolnišnicah. To ni edini podatek, ki ga zdaj tam ne moremo spremljati več, je pa eden tistih, ki bi ga lahko izkoristili tudi v ne-kovidnih časih. Kaj vse manj dobljenih podatkov pomeni za delovanje Sledilnika, kaj ekipo sploh še žene, da to nalogo namesto države zastonj opravlja že tri leta, zakaj kljub pomislekom nadaljujejo delo in kam nameravajo usmeriti svojo pozornost? Gostja Jane Vidic je predstavnica številčne ekipe Sledilnika Maja Založnik.
Slovenske zdravstvene meglice naj bi pomagala razkaditi tudi digitalizacija. Največkrat se za zgled omenjata Estonija in Finska, toda realno je vsaka država zgodba zase. Tudi ko gre za digitalizacijo, ministrstvo išče učinkovit “slovenski model.” Imamo solidno osnovo, med drugim dobro delujoče e-recepte, zaostajamo pa pri učinkovitosti e-naročanja in digitalizaciji zdravniškega dela. Pojavlja se celo ideja o ustanovitvi nekakšnega državnega IT podjetja, vprašanje pa je, ali bo mogoče dobiti dovolj kakovostnih strokovnjakov in jih predvsem konkurenčno plačati. Analiziramo trenutno stanje in iščemo realne možnosti za izboljšave. Kaj in kdaj lahko spremenimo na boljše? Gostja je Tjaša Zajc, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja za digitalizacijo zdravstva.
1. aprila 2005 je ministrstvo za kulturo pod vodstvom takratnega ministra Vaska Simonitija javno objavilo predlog novega zakona o RTV Slovenija. Zakon, ki je veliko več pristojnosti za odločanje o članih, takrat novega, Programskega sveta preložil na Državni zbor. Večina domačih in tujih medijskih strokovnjakov je bila proti takšnemu zakonu, saj je prinašal večji vpliv politike na RTV Slovenija. Zakon so nato potrdili v parlamentu. 25 septembra 2005 je bil izveden naknadni zakonodajni referendum. Ob manj kot tretjinski udeležbi, je za zakon glasovalo 50,7 odstotka volilnih upravičencev. Od takrat je bilo nekaj poskusov sprememb tako imenovanega Grimsovega zakona, vsi so bili neuspešni. Nad večino članov Programskega sveta je tako z glasovanjem še vedno bdel Državni zbor. 17 let po sprejetju zakona se je razmerje sil v programskem svetu odločno nagnilo v eno stran. Kar je priznal eden izmed trenutnih programskih svetnikov, dolgoletni član stranke SDS, Slavko Kmetič, ko je 27. marca 2022 izjavil, da 21 programskih svetnikov deluje kot en mož. “Mi se prej ene stvari zmenmo, in ne glede na to kaj pišejo ali zahtevajo, programski svet deluje enotno. Z jasnimi zahtevami vodstvu, kaj naj naredi.” 25. januarja 2021 je bil na mesto generalnega direktorja imenovan Andrej Grah Whatmough. Do imenovanja je bil brez medijskih izkušenj in izkušenj z vodenjem podobnih organizacij. Posledično ni ustrezal minimalnim razpisnim pogojem za to delo. 8. marca 2023 je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani ugotovilo, da je bil na to mesto imenovan nezakonito. Generalni direktor Andrej Grah Whatmough je 16. avgusta 2021 na seji programskega sveta predlagal razrešitev takratne direktorice televizije Natalije Gorščak. Eden izmed razlogov je bila nizka gledanost televizije, ki je od takrat do danes, veliko nižja, - padlo je tudi zaupanje javnosti v RTV Slovenija. Natalijo Gorščak je kasneje razrešil sam. 20. marca 2023 je Natalija Gorščak sporočila, da ji je Višje delovno in socialno sodišče pritrdilo, da jo je generalni direktor Andrej Grah Whatmough razrešil - nezakonito. Sledili so posegi v informativnem televizijskem programu. Odgovorna urednica Manica Ambrožič je zaradi nestrinjanja s poslovno produkcijskim načrtom - odstopila. Nadomestila jo je Jadranka Rebernik, ki jo je podprlo 21,8 odstotka uredništva. S svojimi odločitvami je kasneje, kot je razsodilo novinarsko častno razsodišče, tudi kršila novinarski kodeks. Po pripovedih številnih zaposlenih v informativnem programu že dolgo vladajo nevzdržne razmere. Na voditeljska in uredniška mesta najpomembnejših oddaj so zaposlili kadre, ki so prej denimo delovali kot zadolženi za medije v kabinetu predsednika vlade, ali kot voditelji na strankarski televiziji Nova24tv, ki so jo ustanovili člani SDS. Nekateri novi zaposleni nimajo izkušenj z uredniškim delom, vodenjem oddaj ali novinarstvom. Ukinjene so bile številne oddaje, z dolgoletnimi honorarnimi sodelavci niso podaljšali pogodbe. S sporeda so v času globalnih pretresov izginili Globus, Studio City, Točka preloma, Politično s Tanjo Gobec, Koda, Slovenija v letu, Svet v letu. Generalni direktor je dosegel spremembe Statuta RTV in na ta način za vršilca dolžnosti urednika uredništva za nove medije na Multimedijskem centru imenoval Igorja Pirkoviča, ki ni prejel podpore uredništva, njegove kompetence za delo z novimi mediji pa niso znane. Obisk spletne strani rtvslo.si je od takrat padel. 18. julija 2022 je direktorja televizije postal Uroš Urbanija. Pred tem direktorja Urada za komuniciranje Vlade Republike Slovenije pod vodstvom Janeza Janše. Kot direktor Ukoma je objavljal tako imenovane analize o poročanju RTV Slovenija in diskreditiral zaposlene na RTV. Aktivi na RTV Slovenija ter druge stanovske organizacije so odločno nasprotovali imenovanju Urbanije za direktorja televizije in poudarili, da gre za najbolj neprimernega kandidata. Zaradi nevzdržnih razmer, padanja zaupanja in razgradnje javnega medija je Koordinacija novinarskih sindikatov na RTV Slovenija 13. maja 2022 v skladu z zakonskim rokom napovedala začetek stavke. 23. maja 2022 je bila prva opozorilna stavka. Stavkovni odbor je od generalnega vodstva zahteval novinarsko, uredniško in institucionalno avtonomijo, spoštovanje profesionalnih, programskih in etičnih standardov, umik škodljivih sklepov programskega sveta, dogovor o kadrovski politiki, pogajanja o dvigu najnižjih plač in socialni dialog. Stavkovne zahteve po opozorilni stavki niso bile izpolnjene, zato so novinarski sindikati za 20. junij 2022 napovedali novo stavko v programih RTV Slovenija. Takrat je vodstvo stavkajočim na TV Slovenija preprečilo, da bi pripravili oddaje in jih obogatili s stavkovnimi vsebinami. Pogajanja do jeseni niso prinesla nobenega napredka, pritiski na novinarje in njihovo avtonomijo so se še zaostrili. 26. septembra 2022 so novinarski sindikati izpeljali nov zaostren stavkovni dan v programih RTV Slovenija. Vodstvo RTV Slovenija je poseglo v potek stavke in stavkovnemu odboru onemogočilo pripravo televizijskih oddaj, vključno z zakonsko določenim minimalnim obsegom programa. Podporo tistim, ki zahtevajo spremembe na RTV Slovenija, je na referendumu izkazalo 62,8 odstotkov tistih, ki so glasovali ZA spremembe zakona o RTV Slovenija. Delno je novelo zakona zadržalo ustavno sodišče. In sicer v delu, ki opredeljuje delovanje novega Sveta RTV, ter posledično tudi vzpostavitve novega vodstva RTV Slovenija. Ustavno presojo zakona je vložil predsednik programskega sveta RTV Slovenija Peter Gregorčič, izredni profesor na fakulteti za strojništvo in politični komentator na komercialnih televizijah. Nevzdržne razmere pa niso samo v informativnem programu Televizije Slovenija ter na MMCju. V težavah je zaradi pomanjkanja novinarskega, produkcijskega in tehničnega kadra tudi Radio Slovenija. To z nepodpisovanjem predlogov o nadomeščanju vsaj ključnih kadrov zavira trenutni vršilec dolžnosti generalnega direktorja Andrej Grah Whatmough.
Na Prešernovem trgu v Ljubljani so se zbrali prosilci za azil, med drugimi tisti, ki jim grozi deportacija na Hrvaško. S podporo Ambasade Rog in drugih nevladnih organizacij so opozorili tudi na škodljive vplive, ki jih za njih prinašata sprejeti noveli zakonov, ki urejata zaposlovanje in prebivanje tujcev pri nas.
Na sedežu Združenih narodov v New Yorku je ta teden potekala druga konferenca o vodi v skoraj 50 letih. Več milijard ljudi po vsem svetu danes nima dostopa do čiste pitne vode, vsako leto pa zaradi bolezni, povezanih s pomanjkanjem čiste vode, po podatkih svetovne organizacije umre okrog 800.000 ljudi. Voda je povezana tudi s podnebnimi spremembami v obliki neviht, poplav in suš, katerih obseg in pogostnost pa hitro naraščata. O ključnih poudarkih konference smo se pogovarjali s posebno slovensko odposlanko za vodno diplomacijo Tanjo Miškovo.
Veliki leščur je markantna školjka v Sredozemskem morju. V zadnjih letih jo ogroža parazit, ki je ponekod po Sredozemlju pomoril že cele populacije leščurjev, za vrat jim diha tudi v severnem Jadranu. Nekoč močno navzoča školjka, ki je bila ljudem nekdaj draga zaradi biserov in svile, je danes le še senca same sebe. Da opozorijo na preteče izumrtje, so v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani pripravili občasno razstavo o velikem leščurju in njegovi usodi. Maja Ratej se je o njej pogovarjala s kustosinjo in soavtorico razstave Teo Knapič.
Na Inštitutu Jožef Stefan ta teden že 30. zapovrstjo potekajo Stefanovi dnevi, ki so nastali z idejo vsakoletne popularizacije znanosti prav v tednu, ko zaznamujemo obletnico rojstva našega slavnega fizika Jožefa Stefana. Na inštitutu so se tako ves teden odvijala predavanja vrhunskih znanstvenikov, pripravili so delavnice in okroglo mizo na temo fizičnega in psihičnega zdravja in podelili priznanja zlati znak Jožefa Stefana najboljšim doktorskim disertacijam s področja fizike. Danes pa tamkajšnji laboratoriji odpirajo vrata javnosti. Maja Ratej se je med drugim ustavila v laboratoriju Ultracool pri dr. Hani Uršič Nemevšek in na Odseku za tehnologijo površin in optoelektroniko pri dr. Gregorju Primcu.
23. marca 1950 je bila ustanovljena Svetovna meteorološka organizacija, ki deluje v okviru Združenih narodov. Zdaj šteje 191 članic. Ima vodilno vlogo pri poznavanju in mednarodnem sodelovanju na področju vremena, hidrologije in vodnih virov ter vprašanj povezanih z okoljem. Vsak dan se med temi organizacijami izmenja 15 milijonov informacij in izdela 2000 vremenskih kart. 23. marec je svetovni dan meteorologije. Kličemo na Agencijo za okolje RS za pogovor z Branetom Gregorčičem.
Iranska režiserka in aktivistka Nahid Persson, dobitnica nagrade Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic, je bila gostja letošnjega Festivala dokumentarnega filma. Ko je Iran postal islamska republika so jo oblasti kot najstnico zaprle, pobegnila je v Dubaj od koder se je preselila na Švedsko, kjer že 30 let snema dokumentarne filme. V njih se osredotoča predvsem na svojo državo rojstva, iranske ženske, njihovo ranljivost, življenjsko moč in sposobnost preživetja. Njen zadnji film Bodi moj glas ustvari pretresljiv portret žensk, ki se na družbenih omrežjih upirajo prisilni nošnji hidžaba, pri tem pa ji pomaga aktivistka in novinarka Masih Alinedžad, ki na spletu pooseblja glas za vse tiste, ki jim je v Iranu zanikan.
Pod okriljem projekta Varuhinje rek bodo ob svetovnem dnevu voda v Galeriji Jakopič predstavili najbolj pereče težave, ki ta hip pestijo številne slovenske reke: od protipoplavnih ukrepov na Sori in Savinji do izgradnje turističnih objektov na varovanih brežinah rek do izgradnje niza hidroelektrarn na srednji Savi.
V 90. letu starosti je umrl Janez Gorišek, nekdanji smučarski skakalec, gradbeni inženir in konstruktor, ki je skupaj z bratom Vladom skonstruiral letalnico v Planici in nato od leta 1969 tudi bdel nad največjo skakalnico na svetu.
Na jugu Argentine, v središču Patagonije, je Glaciarium, sodoben center za interpretacijo ledenikov. Center je posvečen ledu in ledenikom in poglobljenemu izobraževanju obiskovalcev o teh naravnih pojavih.
15. marec je svetovni dan pravic potrošnikov, letošnji bo v znamenju prehoda na čisto energijo. Dogodki v zadnjih dveh letih in višanje cen energentov so marsikoga prisilili k zmanjšanju porabe energije in prehodu na obnovljive vire. Ta prehod ni preprost, povezan je z razmeroma velikimi stroški začetne naložbe, predvsem pa je težko sprejeti odločitev, kaj izbrati, da bomo čim manj obremenjevali okolje in hkrati čim bolj neodvisni od nihanja cen energije na trgu.
Tudi prevajalci se soočajo z matematiko.
Predstavljamo kratke potrete nekaterih znanih Slovencev, ki so se študijsko zapisali matematiki, ter matematikov, ki dokazujejo, da je lahko matematika zelo zelo praktična.
Če zavijete v stavbo Matematike, lahko v enem od nadstropij najdete zanimivo razstavo portretov slavnih matematičark, ki trenutno ustvarjajo in poganjajo matematiko po svetu. In prav zanimivo je brati njihove misli o matematiki, med drugim je ena od njih pripomnila: Kadar pesimistično gledate na svet, je matematika še vedno tam – nanjo ne vplivajo podnebne spremembe, prepiri, niti politika ali ekonomija. Ja, kot da bi bili v mehurčku … A ta mehurček še zdaleč ni imun na nekatere probleme v družbi, tudi v zvezi s položajem žensk ni vse rožnato.
Zgodba števila pi je tudi zgodba o zgodovini človeške bistroumnosti. Število pi nam je neke vrste znana neznanka že tisočletja, v iskanju njenih decimalk so se kalili mnogi najgenialnejši matematiki svojega časa, dokler niso na koncu štafete predali računalnikom, ki se danes postavljajo z neverjetnimi izračuni decimalk pi-ja. Kako je šla zgodovina tega skrivnostnega števila, od Biblije pa do superračunalnikov.
Mednarodni dan matematike, ki ga na pobudo Unesca zaznamujemo od leta 2020, letos poteka pod geslom Matematika za vsakogar.
Neveljaven email naslov