Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je čas za izbiro službe, je to za mnoge velik izziv. In ko tako iščejo ali vse prepogosto čakajo na pravo stvar, jim lahko prave priložnosti uidejo, namesto priložnosti pa vidijo le težave.
1475 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Ko je čas za izbiro službe, je to za mnoge velik izziv. In ko tako iščejo ali vse prepogosto čakajo na pravo stvar, jim lahko prave priložnosti uidejo, namesto priložnosti pa vidijo le težave.
Kaj je zaznamovalo leto 2021 v Mariboru? Cepljenje, energetska kriza in še veliko več......
27. julija 1851 so v Celovcu podpisali ustanovno listino Društva za izdajanje in širjenje knjig – zdajšnje Mohorjeve družbe. To je bila hkrati tudi prva vseslovenska organizacija v naši zgodovini. Pobudo za njeno ustanovitev je sicer že leta 1845 dal Anton Martin Slomšek. Namenjena naj bi bila narodnemu prebujanju, izobraževanju in kulturnemu napredku Slovencev na podlagi krščanskih načel. To zamisel sta začela v Celovcu uresničevati Andrej Einspieler in Anton Janežič. Leta 1860 je imela družba tisoč članov, v zadnjem desetletju 19. stoletja pa že več kot petdeset tisoč. V začetku 20. stoletja so posamezne knjige Mohorjeve družbe dosegale zelo visoke naklade. Redna zbirka, imenovana Mohorjevka, je imela naklado okoli 100.000 izvodov in tudi več, kar je izjemno za narod, ki je takrat štel dober poldrugi milijon pripadnikov. O letošnjem jubileju – 170 letnici Mohorjeve družbe – knjižne ustanove za katero velja, da je Slovence naučila brati se je na božični dan z dr. Tanjo Ozvatič, ravnateljico Celjske Mohorjev družbe pogovarjal Stane Kocutar.
Krivulja četrtega vala epidemije se po doseženem vrhu počasi spušča, a bolnišnice so še vedno prezasedene. Kar četrtina mariborskega Univerzitetnega kliničnega centra je namenjena zdravljenju covidnih bolnikov, tja so preusmerili zaposlene z vseh drugih, začasno okrnjenih ali ukinjenih oddelkov. Vesna Martinec je obiskala covidno intenzivno enoto, kjer pristanejo najhuje bolni.
V naslednjih minutah bomo predstavili knjigo Ujeta v svobodi. Napisala jo je novinarka, publicistka in strokovnjakinja za odnose z javnostmi, Celjanka Anja Kovačič. Knjiga je izšla pri založbi Miš in je izpoved popotnice, ki zaradi ukinjenih poletov ob začetku svetovne pandemije ostane ujeta na Salomonovih otokih. Sama – v tropskem raju, med neznanimi ljudmi in njihovimi običaji. Z izostrenim pogledom in veščim peresom novinarke nas popelje na odisejado po Avstraliji, Havajih, Fidžiju in Salomonovih otokih. Preživi hurikan sredi oceana, doživi umor med aborigini, se povzpne na sveto goro Uluru, preden je to bilo onemogočeno. Novica o neznanem virusu, ki je začel hromiti svet, jo je torej ujela na Salomonovih otokih. Zaradi ukinjenih povezav pa se je njeno načrtovano sedemdnevno potepanje po pacifiških otokih sprevrglo v 47-dnevno bivanje v rajski kletki.
V ospredje smo postavili težave v gostinstvu. Ta panoga se že nekaj let spopada s pomanjkanjem kadra, epidemija pa je težave še dodatno zaostrila. Zakaj so gostinski poklici pri nas vse manj cenjeni, je v sosednji Avstriji res bolj rožnato in kakšne so rešitve za nastale razmere?
Maribor je eno redkih slovenskih mest brez mestnega kina. Da bi znova vzpostavili redni nekomercialni filmski program so v konzorciju Film in Maribor v koprodukciji z Lutkovnim gledališčem Maribor zagnali zanimiv projekt ‘’Filmske nedelje v Lutkovnem’’. Podrobnosti je predstavil Žiga Brdnik, sodelavec programske ekipe konzorcija. Pripravila Helena Ajdnik.
V soboto so v Mozirskem gaju odprli Božično bajko. Gre za praznično razstavo, v okviru katere sicer vedno zelo lepo cvetlično destinacijo osvetlijo različne lučke. Letošnja šesta izvedba razstave jih ponuja kar 1.700.000. Njihova želja je, da bi ob 10. izvedbi bajke zagorela po ena lučka za vsakega Slovenca. Letošnjo Božično bajko je predstavila in nanjo povabila Maja Horvat iz Mozirskega gaja. Helena Ajdnik.
Andragoški zavod Maribor že več kot dvajset let izvaja program Projektno učenje za mlajše odrasle. Namenjen je mladim, starim od 15 do 26 let, ki niso končali šolanja, nimajo zaposlitve, so pa pripravljeni narediti korak naprej. V programu jim namreč pomagajo odkriti poklicne in osebne interese, motivirajo za nadaljevanje šolanja in iskanje zaposlitve in skupaj z njimi oblikujejo osebne cilje. V reportaži Lidije Cokan več o tem, kako to izgleda v praksi in kaj vse počnejo udeleženci programa PUM-O v Mariboru.
Na stojnici pred Turistično informacijskim centrom Maribor je srbsko mesto Kraljevo v soboto 6. novembra predstavilo svojo turistično ponudbo. Mesto, ki je tradicionalno povezano z Mariborom šteje okoli 65 tisoč prebivalcev, ima stalno letalsko zvezo z Dunajem in Solunom, od 650 kilometrov cestne razdalje med mestoma pa bomo le zadnjih 30 kilometrov prevozili po običajni cesti – preostalih 620 pa po avtocesti, toda tudi to se bo kmalu spremenilo. Občina »Kraljevo in širša regija sta bogata s kulturno – zgodovinskimi znamenitostmi, naravnimi lepotami in kulinariko«, pravi Ana Mirosavljević, direktorica tamkajšnje turistične organizacije.
V tokratni aktualni temi smo v ospredje postavili 16. oktober, ko zaznamujemo svetovni dan oživljanja. Nenaden srčni zastoj je eden od vodilnih vzrokov smrti v razvitih državah, tudi pri nas, s takojšnjo masažo srca pa se možnost preživetja poveča. Slišali smo nekaj zgodb s srečnim koncem in ob tem opozorili na pomen temeljnih postopkov oživljanja.
Mariborska stolna cerkev sv. Janeza Krstnika je obdana z gradbenimi odri in stroji. Hkrati namreč potekata dve obnovi. Ena izmed njih je obnova štirih urnih številčnic na zvoniku, ki jim bodo povrnili prvotni videz.
Regionalna razvojna agencija Podravje Maribor je s partnerji pred letom in pol začela 6,2 milijona evrov vreden projekt ZaDravo, namenjen izboljšanju ohranjenosti vrst in habitatov v reki Dravi in ob njej. Del projekta je tudi krajinski park Šturmovci v občini Videm pri Ptuju, kjer ponovno vzpostavljajo travišča; ta so zaradi upadanja biotske raznovrstnosti najbolj ogroženi življenjski prostori. Pri tem jim pomagajo tudi kosci iz Konjeniškega društva Nova vas pri Markovcih. V reportaži Nataše Kuhar boste slišali, da morajo kosci, preden zapojejo kose, te najprej »poklepáti«.
Mariborska občina načrtuje več infrastrukturnih projektov, a so ji v zadnjem času zagodle podražitve v gradbeništvu. Razpisa za dravsko brv in obnovo Dvorane Tabor so zato prekinili in ju bodo ponovili. V oddaji Odkrivamo Maribor smo preverili, kako bodo nepredvidljive razmere vplivale na izvedbo občinskih naložb.
Prihodnjo sredo se začenja novo šolsko leto, s poukom za vse učence in dijake vsaj v začetku po modelu B, kar pomeni vsi v šolah, in to, odvisno od starosti šolarjev, z nošenjem zaščitnih mask, za učitelje pa bo veljal tudi pogoj PCT, enako tudi za vzgojiteljice v vrtcih in za starše, ki bodo sodelovali pri uvajanju novincev/malčkov. Odgovorni v izobraževalnih ustanovah pa trdijo, da je še veliko vprašanj brez odgovora. Kaj jih tare, so predstavili v tokratni oddaji Aktualno.
Pretresali smo nove ukrepe za preprečevanje širjenja virusa. Govorili smo o plačljivih testiranjih, cepljenju in vplivu ukrepov in ponovnega širjenja virusa na malo gospodarstvo. Pripravil Aleks Horvat.
Mariborska občina je kritična do napovedanih sprememb na področju varovanja kakovosti zraka. Če bodo obveljale, bodo ukinjene ali zmanjšane mnoge subvencije, na primer za zamenjavo starih kurilnih naprav. Podrobneje v oddaji Aktualno, ki jo je pripravil Bratko Zavrnik.
Podnebne spremembe očitno spreminjajo način bivanja, dela in življenja ljudi po vsem svetu. Na to kažejo mnoga vojna žarišča, čeprav vzroke za oborožene konflikte in migracije mnogi še vedno zanikajo, pravi novinar Boštjan Videmšek. Dolgoletni poročevalec z več kriznih žarišč se namreč v zadnjem obdobju posveča obnovljivim virom energije in s tem povezanimi možnostmi za upočasnitev podnebnih sprememb. O alternativnih rešitvah in o tem, kakšna prihodnost čaka naš planet, če se človeštvo takoj ne zgane, je gost govoril z Brigito Mohorič.
11. avgusta je začela veljati novela zakona o pravilih cestnega prometa, ki med drugim uvaja tudi možnost zavijanja v desno pri rdeči luči na semaforju. V Mariboru so identificirali pet križišč, primernih za uporabo novega pravila, z znaki pa bodo opremljena do konca septembra. S spremenjeno zakonodajo so v veljavi tudi nižje kazni za prehitro vožnjo in višje za telefoniranje med vožnjo ter dolgo pričakovana in nujna pravila za vožnjo z električnimi skiroji. Pripravil Dejan Rat.
Januarja se je začela gradnja težko pričakovane 1,3 kilometra dolge zahodne obvoznice v Slovenski Bistrici. Dela naj bi končali konec marca prihodnje leto, mi pa smo preverili, kako daleč so in ali na občini že kaj razmišljajo, kako bodo preprečili nastajanje prometnih zamaškov, ko se bo obvoznica priključila na regionalno cesto. Pripravila Natalija Sinkovič.
Ob naraščajočem številu okužb z delta različico koronavirusa smo preverili, kako smo pripravljeni na 4. val v primarnem zdravstvu in tukajšnjem kliničnem centru. Zakaj zanimanje za cepljenje upada in kaj lahko še storimo – vsak zase in vsi skupaj, da z jesenjo ne bomo znova zapirali države?
Neveljaven email naslov