Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ko je čas za izbiro službe, je to za mnoge velik izziv. In ko tako iščejo ali vse prepogosto čakajo na pravo stvar, jim lahko prave priložnosti uidejo, namesto priložnosti pa vidijo le težave.
1475 epizod
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Ko je čas za izbiro službe, je to za mnoge velik izziv. In ko tako iščejo ali vse prepogosto čakajo na pravo stvar, jim lahko prave priložnosti uidejo, namesto priložnosti pa vidijo le težave.
Danes je svetovni dan oživljanja. Srčni zastoj vsako leto doživi okoli 1.500 ljudi, s takojšnjim odzivom – še pred prihodom reševalcev – pa bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj. Tudi zato so po vsej državi, tudi v Mariboru, pripravili brezplačne tečaje in predstavitve oživljanja.Še pred svetovnim dnevom oživljanja smo v dnevnem sporedu objavili pogovore z ljudmi, ki jim je zastalo srce in pripovedi tistih, ki so jih oživljali ali so pomagali kako drugače. Objavili smo priporočila stroke in napotke zdravstvenih delavcev, kako ravnati ob zastoju srca in kako pravilno izvajati temeljne postopke oživljanja (TPO).
Ste se kdaj vprašali, koliko zunanjih javnih igrišč in igral je v Mariboru in kako so sprejeta med uporabniki – najmlajšimi? Vpogled v to polje prostora za učenje prek igre, socialnega razvoja, ustvarjalnosti in domišljije nam bosta v naslednjih minutah omogočili 9- in 12-letnica. Zainteresiranim sta igrišča na desnem bregu Drave predstavili v sklopu Mladi festival sprehodov v organizaciji društva Rajzefiber, programskega stebra društva Hiša! Kako vidita mesto in ob katerih igriščih se mladim zasvetijo oči?
Med prejemniki državnih nagrad najboljšim v šolstvu, ki so jih podelili ob svetovnem dnevu učiteljev, so tudi pedagoški delavci, aktivni v Mariboru. Nagradi za življenjsko delo sta prejela dolgoletni ravnatelj tukajšnje Druge gimnazije Ivan Lorenčič in univerzitetni profesor in raziskovalec Mitja Slavinec; nagrado za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu pa Inge Breznik. Pogovarjali smo se s prejemnikom nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu, Ivanom Lorenčičem.
Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opažajo vse več nasilja nad zdravstvenimi delavci. Letos do konca avgusta so zabeležili 115 besednih napadov in štiri fizične; največ se jih zgodi v Urgentnem centru, kjer opravijo na leto več kot sto tisoč pregledov. Skrajni dogodki so v primerjavi s to številko redki, vendar načenjajo občutek varnosti zaposlenih. Ozadje kritičnih situacij ni preprosto; povezano je tudi s frustracijami in nezadovoljstvom, včasih pa gre enostavno za huliganstvo, so povedali sogovorniki. Zavedajo se tudi, da bi se morali zdravstveni delavci že v času izobraževanja naučiti primerne komunikacije s pacienti. Prejšnji teden so v mariborskem UKC-ju pripravili strokovni posvet o Varnosti v zdravstvu, poudarke je povzela Irena Kodrič Cizerl.
»Iz zakonov družbo!« so sporočali udeleženci tretje parade ponosa, ki so kljub uzakonitvi istospolne zakonske zveze, skupne posvojitve otrok in odprave prepovedi darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti soočeni z diskriminacijo in predsodki. Člane in podpornike LGBT skupnosti je na dan parade na enem od mostov v štajerski prestolnici čakal transparent z napisom, da bo mesto ostalo vijolične in rumene barve, Maribor pa, da ne bo nikoli mavričen in zelen. Nestrpnost ni več skrita, temveč javna, očitna in predstavlja odsev nekaterih globoko zakoreninjenih problemov v družbi. Povezana je z visoko stopnjo nezadovoljstva, rezultat tega pa je vedenje, ki ni dopustno, pravi antropologinja Vesna Vuk Godina.
Minuli vikend je bila v Mariboru že tretja parada ponosa v mestu, ni pa minila brez incidentov. Kaj je zapisano in kaj živimo? Pogovarjali smo se z Renatom Volkerjem, ki ga je v središču mesta napadla skupina za zdaj še neznanih moških.
Odpravili smo se v kraj, kjer te dni domišljija nima meja, koncept časa pa je drugačen – na Pikin festival najmočnejše, najbolj pogumne in samosvoje junakinje otrok in odraslih. Na največji slovenski otroški festival, ki z letošnjo temo Časovni stroj obiskovalce vabi na popotovanje skozi čas.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Učilnice mariborskih osnovnih in srednjih šol bodo kmalu zasedli učenci in tudi ukrajinski šoloobvezni vojni prebežniki, ki so lahko bili v prvem letu šolanja neocenjeni. Kaj prinaša novo šolsko leto, koliko jih nadaljuje izobraževanje in kako so se privadili na življenje v štajerski prestolnici? O tem z vodstvi šol, mladimi tujci in njihovimi starši.
Letošnja huda neurja z nalivi in točo, ki jim ni videti konca, so povzročila veliko škodo tudi v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah. Kako se prizadeto območje postavlja na noge, kako poteka obnova, kako je s popisi in povračilom škode prizadetim? O tem v oddaji Aktualno s tamkajšnjim županom Martinom Breznikom.
Maribor po največjem večpanožnem tekmovanju za mlade v Evropi – Olimpijskem festivalu evropske mladine – gosti še največje tekmovanje za mlade boksarje. Na 20. evropskem prvenstvu sodeluje več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev, starih 13 in 14 let. Središče boksarskega dogajanja mladih iz vse Evrope je že slab teden Univerzitetni športni center Leona Štuklja.
Preverili smo, kako tečejo še zadnje priprave na letošnji 61-ti kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Ta bo že po tradiciji na enem mestu združil vse, ki so povezani s to dejavnostjo. Med več kot 150-imi dogodki sejma AGRA bodo odmevali številni strokovni posveti, okrogle mize, predavanja in predstavitve o aktualni problematiki v kmetijstvu in živilski industriji, v ospredju bodo podnebne spremembe.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru se lahko pohvalijo z novo vrhunsko znanstveno-raziskovalno opremo za analizo genoma, DNA in RNA. Več kot 760 tisoč evrov vredna nadgradnja obstoječe tehnologije omogoča, kar je bilo nepredstavljivo. Če je nekoč ugotavljanje zaporedja treh milijard nukleotidov v genskem zapisu človeka trajalo petnajst let in je pri tem sodelovalo tisoč vrhunskih laboratorijev po vsem svetu, aparat na mariborski fakulteti to zdaj opravi v pičlih dveh dneh. Delo s to novo tehnologijo je vabljivo tudi za strokovnjake iz Slovenije, ki so izzive poiskali v tujini, najpomembneje pa je, kako bodo izsledki vplivali na zdravje ljudi. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Potočnikom in prof. dr. Mariem Gorenjakom.
V občini Šentilj so številne ujme povzročile milijonsko škodo. Kako poteka sanacija, kakšno je stanje ob številnih plazovih in katere so prednostne naloge pri obnovi javne infrastrukture, ki je ne bo mogoče izvesti brez izdatne državne pomoči, je v oddaji Aktualno pojasnil šentiljski župan Štefan Žvab.
Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor smo se pogovarjali z Barbaro Vodan Jecelj, ki tam vodi pravne zadeve. Zanimalo nas je, koliko imajo najemnih stanovanj, kako poslujejo in kako ocenjujejo državno stanovanjsko politiko.
Kako lahko obisk konjev spremeni vsakdanje življenje stanovalcev v domovih za starejše? Obisk teh nežnih, empatičnih živali prinaša radost in pozitivno vpliva na naše duševno in telesno počutje, kar so po obisku dveh žrebcev potrdili tudi stanovalci mariborskega Doma Danice Vogrinec.
V poletni oddaji Aktualno smo čas posvetili mariborskemu komunalnemu podjetju Nigrad. Z direktorjem smo se pogovarjali o aktualnih izzivih družbe.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Deževnega in nekoliko hladnejšega poletja se letos veselijo vsaj gobarji, saj je gob v gozdovih že zdaj veliko. Med njimi so tudi najbolj priljubljeni jurčki in lisičke, ne manjka pa tudi drugih, ki po mnenju poznavalcev niso nič manj okusne. V oddaji smo govorili o nabiranju gob, njihovem pomenu v prehrani, pa tudi o tem, na kaj morajo biti nabiralci gob posebej pozorni.
Neveljaven email naslov