Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Letošnje vseslovensko tekmovanje POPRI za najboljše podjetniške ideje, ki ga že 14 let organizira primorski tehnološki park, je postreglo z izjemnimi dosežki v vseh starostnih kategorijah. Med 142 idejami so posebne strokovne komisije izbrale tri zmagovalne, ki jih predstavljamo v naslednjih minutah. Na sinočnji podelitivi nagrad ob zaključku tekmovanja je bila Ingrid Kašca Bucik.
V novi oddaji Točka dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Yelena Karimova, podjetnica po rodu iz Azerbajdžana, ki je pred petimi leti za svoj novi dom izbrala Izolo. Zakaj, boste slišali v Točki dialoga.
Na izolski srednji šoli obžalujejo neprimerno komunikacijo treh dijakov zdravstvene nege. Med vožnjo na avtobusu so se pogovarjali o praksi v bolnišnici in bili žaljivi do nege zlasti starejših oseb, kar je eno od potnic prizadelo, svoje mnenje je opisala na družbenem omrežju. Šola se je odzvala in ustrezno ukrepala, z vodstvom izolske bolnišnice pa bodo osveščanje dijakov o ustreznem odnosu do pacientov še okrepili. Prispevek Tjaše Lotrič.
V razstavišču Monfort v Portorožu se je začela spomladansko-poletna sezona. Odprli so jo s precej nenavadno prostorsko instalacijo, ki pa se zelo dobro ujame z ogromnim prostorom, nekdanjim skladiščem soli. Sol je tudi material, ki ga je izbral avtor, kipar Boštjan Drinovec, jo nasul na tri kupe in pripeljal robota, ki jo zdaj prelaga s kupa na kup. Kupi ne spremenijo, robot pa še kar naprej dela. Zanimivo je, da se v Ljubljani na fakulteti za elektrotehniko prav te dni ukvarjajo z roboti, ki sodijo v industrijsko polje. Teh je v našem življenju vse več, za zdaj v tovarniških halah. Če velja podatek, da smo 16. na svetu po številu robotov na 10.000 prebivalcev, smo v tem v Sloveniji zelo napredni. Tudi o tem se sprašuje kipar Boštjan Drinovec, ki je portoroškega robota postavil v umetnostni prostor. Novinarki Nevi Zajc je najprej povedal, kako je dobil zamisel.
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V drugi oddaji predstavljamo Huseina in Samirja Šakovića, očeta in sina, ki v svoji delavnici v Kopru, v ritmu čevljarskega kladiva, že vrsto let pišeta svojo zgodbo o uspehu.
Piran se je svojemu najznamenitejšemu meščanu Giuseppeju Tartiniju ob obletnici rojstva tudi letos poklonil z več prireditvami. Med drugim je italijanska skupnost gostila zbiralca starih plošč Emila Gašperšiča, ki je na razstavi predstavil svojo zbirko plošč s posnetki Tartinijeve sonate Vražji trilček. S prijatelji avdiofili so poskrbeli, da se je izbor devetih tudi slišal. Tam je bila tudi Neva Zajc, ki je lastnika dragocene zbirke najprej vprašala, kaj ga je navdušilo, da je začel zbirati Tartinijeve plošče:
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V prvi oddaji predstavljamo Heseta Ahmetija, Albanca, ki je pred več kot tridesetemi leti prišel iz Kosova, da bi v Sloveniji delal eno sezono. In ta sezona, kot pravi, še kar traja.
V Parku Škocjanske jame so prejšnji teden začeli z akcijo prenašanja dvoživk preko ceste, da bi te čim prej in varno prispele do svojih mrstišč. Te se selijo iz zimskih prezimovališč na vodnata območja. Najbolj ogrožene dvoživke so v Vremski dolini, predvsem na odseku od Ambrožičevega mlina do Škofelj. Akciji reševanja žab se vsako leto pridruži veliko število ljudi od študentov biologije do domačinov, ki take akcije zelo podpirajo. Loredana Vergan se je udeležila tudi letošnje.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah je največ glasov osvojila desnosredinska koalicija, v kateri pa ni namočnejša Berlusconijeva Naprej, Italija, ampak Salvinijeva Liga. Gibanje petih zvezd je postalo največja posamična stranka v državi. Leva sredina je doživela polom. Za komentar smo v studio slovenskega programa Radia Koper povabili urednika italijanskega programa, to je Stefano Lusa.
V Sloveniji je 17 postaj gorske reševalne službe, ki se je rodila leta 1912 v Kranjski Gori. Med njimi je glede na statistiko zadnja leta najbolj obremenjena tolminska postaja gorske reševalne službe, ki letos praznuje 70. obletnico. Od ustanovitve leta 1948 do konca lanskega leta so skupaj zabeležili 1342 posredovanj. V tem času so se spletla številna prijateljstva in zgodbe. Prispevek Mariše Bizjak.
24-letna Novogoričanka Ana Bucik, slalomska prvokategornica, ki si je nedavno prismučala tudi prve stopničke v svetovnem pokalu, je naša gostja. V natrpanem urniku, kjer si frenetično sledijo vse mogoče obveznosti, je sicer zapisan tudi dvodnevni »time out« za obisk družinskega kroga in prijateljev. Trenutek odmora je Ana delila tudi z nami, v novogoriškem studiu jo je z mikrofonom ujela Zdenka Tomulić.
Potem, ko je slovenska policija poslala prvih 14 kazni zaradi kršitev arbitražne razmejitve in ribolova v slovenskem morju, je denarne kazni za slovenske ribiče napovedala tudi Hrvaška. Eden od slovenskih ribičev, ki bo plačilni nalog po pričakovanju dobil, je Silvano Radin, s katerim seje se je na koprskem pomolu pogovarjala Tjaša Škamperle:
Novi Gorici se obeta nova gospodarska cona. Mestna občina je namreč z družbo Projekt podpisala pismo o nameri o odkupu skupno 47 tisoč kvadratnih metrov površin, za katere bo iz lastnih sredstev plačala nekaj več kot 1,9 miliona evrov. Zatem bo zemljišče komunalno opremila in tako stopila nasproti potencialnim investitorjem, ki jih na širšem območju menda ne manjka. Pismo o nameri je prvi korak do uresničitve projekta, končno odločitev bodo sprejeli mestni svetniki na februarski seji. Podrobnosti o načrtovani gospodarski coni v Kromberku pa Ingrid Kašca Bucik.
Predsednik uprave Luke Koper Drago Matić je pred izredno skupščino, na kateri se mu obeta nezaupnica, opozoril, da v ozadju zahtev po zamenjavi uprave ni neurejeno stanje pri poslovanju z izvajalci pristaniških storitev, kot se poskuša prikazati v javnosti. Zahteve po odstopu so prišle še pred revizijo, ki je preverila te posle. O podrobnostih Tjaša Škamperle.
Močne padavine že od jutranjih ur povzročajo težave in škodo.Obilno deževje je največ preglavic povzročilo na Obali. V Piranu so pred nekaj trenutku predstavili razmere. prisluhnimo, kaj so povedali odgovorni: Poveljnik civilne zaščite Piran Egon Štibilj je tako povzel vzroke za poplave v občini.
Zakaj med mladimi, pa tudi ostalimi večinskimi prebivalci na dvojezičnem območju Obale upada zanimanje za italijanski jezik? Zakaj ga večinoma ne prepoznavajo več kot jezik okolja, ki je sestavni del bogate kulturne dediščine narodnostno mešanega prostora? Kaj je k temu prispevala globalizacija, ki je angleščino vzpostavila kot splošni jezik sporazumevanja? In kako o ukrepih, ki bi italijanščino kot jezik okolja znova približali mladim, razmišljajo na Zavodu za šolstvo? Odgovore je s sogovorniki iskala Lea Širok.
Nekdanji najboljši rokometaš na svetu Veselin Vujović je bil gost Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre. Številnim gospodarstvenikom je v pogovoru s predsednikom Kluba Rokom Hladnikom nanizal številne zanimive prigode iz bogate kariere. Priložnost je izkoristil Primož Čepar, ki je Vujovića povabil pred mikrofon Radia Koper.
V nedeljo, 22. oktobra 2017, zvečer, sta močno neurje in dež povzročila velike težave v slovenski Istri. Najhuje je bilo v Izoli, ki je bila več ur pod vodo. Zalilo je več kot 80 objektov, sprožili so se trije plazovi. Več vrtcev je danes, v ponedeljek, zaprtih, pogorel je del univerzitetnega kampusa v Livadah. Nekaj časa je bil zaprt predor Markovec. Iz Izole se je v program Radia Koper oglasila Mateja Brežan.
Februarja letos se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki je istospolnim parom in družinam prinesel enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo zakonski in zunajzakonski partnerji, razen posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Na območju upravnih enot Nova Gorica, Koper, Sežana in Piran so bile po novi zakonodaji sklenjene tri partnerske zveze. V nevladni organizaciji Legibitra, po odzivih, ki prihajajo na njihov naslov, ocenjujejo, da je zakon dobro zaživel v praksi. Aktivist Mitja Blažič pravi, da je končno nastopilo veliko olajšnje. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Na širšem Goriškem je bilo konec septembra 2017 registriranih 3.362 brezposelnih ali 600 manj kot pred enim letom. Brezposelnost se je v primerjavi z mesecem prej zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje - najbolj v trboveljski enoti, za 4,9 odstotka, najmanj, to je za 2,2 odstotka, pa v območni službi Nova Gorica. Tu tudi ugotavljajo, da sta priliv in odliv na področju brezposelnosti letos bolj ali manj uravnotežena. Izstopa pa Goriška tudi po višjem deležu brezposelnih z visoko in najnižjo izobrazbo, zaposlitev zelo težko najdejo tudi starejši od 50 let. Kljub temu je povpraševanja po kadrih vse več in delodajalci si morajo pomagati na različne načine. Več podatkov o zaposlitvenih razmerah na Goriškem je zbral Valter Pregelj.
Neveljaven email naslov