Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Zakaj se je v Genovi zrušil viadukt, preiskovalci še ugotavljajo. Avtocesto so odprli leta 1967, pred dvema letoma pa naj bi ta odsek obnovili. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov - tudi črnokalskega in nazadnje most čez Peljašac.
Dopisniška ekipa TV Slovenija z Goriškega je danes pri delu doživela napad. Proti novinarki Mojci Dumančič, snemalcu Darku Humarju in njunemu sogovorniku je zapeljal voznik. Več pa je Mojca povedala Karin Zorn.
V objektu Solis na koprski Bonifiki naj bi oktobra dokončali gradnjo bazena. Pridobitve se bodo razveselili številni uporabniki, zagotovo bo prišla še kako prav koprskim plavalcem in vaterpolistom. Vrednost izgradnje bazena jocenjujejo na 8,7 milijona evrov. Del sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, za gradnjo je zadolženo podjetje Grafist. Prispevek Primoža Čeparja.
Minuli vikend se je v Goriških Brdih iztekel Festival Sanje v Medani. V soju poletne lune in zvezd so bili obiskovalci prevzeti od čarobnih trenutkov, ki so jih ob poeziji in glasbi ustvarili nastopajoči domači in mednarodni poeti ter glasbeniki. Na grajskem dvorišču na Dobrovem je nastopil tudi Rade Šerbedžija z njegovim Zapadnim Kolodvorom. Rdeča nit letošnjega festivala je bila sicer poezija malteškega pesnika Antoina Cassarja Potni list. Potni list je bil za časa festivala preveden tudi slovenščino v njem pa Cassar pripoveduje o svobodi gibanja in o svetu brez vojn. Reportažni zapis iz večera je pripravila Nataša Uršič.
Kljub vzponu interneta in digitalnega oglaševanja ostajajo sejmi ključen način komuniciranja. Tako menijo v Skupini Titus, ki letno razstavlja na dvajsetih sejmih po svetu. To so specializirani sejmi, namenjeni profesionalni javnosti. Eden takih bo v prihodnjih dneh v avstralskem Sydneyu, kjer poteka tudi letna globalna prodajna konferenca Skupine Titus. Udeležuje se je številčna ekipa iz dekanske enote. Pred odhodom se je z glavnim izvršnim direktorjem Tadejem Gosakom, ki je vodenje prevzel februarja, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Rezultati raziskav o javnem mnenju kažejo, da je slovenska javnost do sodstva zelo kritična in da mu ne zaupa. Takšno oceno pogosto podajajo tudi nosilci javnih funkcij, ki so bili v zadnjih letih vključeni v sodni proces kot obdolženci ali obsojenci in tudi, ko jih sodišča na različnih stopnjah oprostijo obtožb. Svoje odločitve in svoje mesto v sodnem sistemu zelo redko javno pojasnjujejo tožilci, ki sodni sistem sooblikujejo. To prakso bodo v prihodnje poskusili spremeniti. Vsaj tako je lani napovedal nov generalni državni tožilec. Tjaša Škamperle je na praznični pogovor povabila prav tako lani imenovano vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, Barbaro Milič Rožman.
V primorski volilni enoti je volilo slabih 49 odstotkov volilnih upravičencev, najmanj med vsemi osmimi enotami. Tudi na Primorskem je največ glasov dobila SDS. Bolje kot na državni ravni so jo odnesli Socialni demokrati, ki bodo imeli dva poslanca. In kaj pravijo novozivoljeni poslanci oz. tisti, ki ohranjajo to funkcijo? Odzive je z novinarji Radia Koper zbrala Tjaša Škamperle.
V Točki dialoga predstavljamo novo dobro zgodbo priseljenk in priseljencev v Sloveniji. V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali bolničarko-negovalko Miomirko Popović. V Slovenijo je kot osemnajstletno dekle prišla iz Kosova. Danes že 25 let dela v Obalnem domu upokojencev v Kopru. Za vztrajnost pri tem delu pa ni dovolj le izobrazba, poudarja. Nujna sta tudi veliko srce in velika mera potrpežljivosti.
Gledališka predstava ODILO - ZATEMNITEV - ORATORIJ, ki je bila premierno predstavljena prejšnji mesec, v fokus najtemnejšega poglavja zgodovine človeštva postavlja Slovenca. Prispevek o eni najbolj senčnih podob zgodovine Odilu Globočniku je pripravil Armando Šturman. \t\t
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih nasprotovale skoraj vse institucije, s tožbama tudi anakranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Podnebne spremembe dokazano vplivajo na zdravje ljudi, tako kot tudi na njihove navade, ki pa zdravje pogosto še poslabšajo. Zvišuje se povprečna temperatura zraka, vse več je poplav in vročinskih valov, podaljšuje se čas cvetenja rastlin, kakovost zraka je zaradi onesnaženosti vse slabša. Politika kakovosti zraka v Evropski uniji je pomembno vplivala na zmanjšanje izpustov, a Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so vrednosti še vedno previsoke. O tem so strokovnjaki minuli teden razpravljali na srečanju na koprski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tam je bila tudi Mateja Brežan.
Koprsko podjetje 3 PORT je zgradilo lastno, edinstveno IoT platformo SMIP, ki omogoča napredno komunikacijo z napravami. Internet je včasih povezoval prvenstveno ljudi. Danes vase srka tudi predmete. Za upravljanje tako razvejane mreže potrebuješ napredno platformo. Pri podjetju 3port so razvili lastno rešitev, poimenovali so jo SMIP Cloud (Smart Information Platform). Doda lahko pamet produktom, hkrati pa omogoča povsem nove poslovne modele trženja. Katere rešitve podpira slovenska IoT platfrma SMIP, nam je v pogovoru pojasnil vodja marketinga Simon Ražman. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
25. maja bo v veljavo stopila nova evropska splošna Uredba o varstvu osebnih podatkov, ki so jo sprejele že skoraj vse članice Evropske unije. Uredba bo še bolj zaščitila osebne podatke državljanov in omogočila večji osebni nadzor nad njihovim upravljanjem. Tudi zato v tem času nekatera podjetja in drugi upravljalci zbirk podatkov pozivajo k obnavljanju privolitev za uporabo že posredovanih podatkov. A Slovenija v implementacijo uredbe, ki zahteva prilagajanje zakonodaje, vstopa nepripravljena. Mateja Brežan se je pogovarjala z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Študentka druge stopnje mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Arbnore Avdylaj je v Slovenijo prvič prišla z družino kot begunka s Kosova. Imela je pet let. »Slovenija je meni in moji družini dala to, kar smo takrat rabili – občutek varnosti.« Ta občutek je doživela tudi pred enajstimi leti, ko se njena družina priselila v Slovenijo.
V petek, 11. maja 2018, se je iztekel dvodnevni posvet o knjižnici grofa Francesca Grisonija, ki jo hrani Osrednja knjižnica v Kopru. Gre za izjemno zbirko, ki jo je zapustil ugleden koprski plemič, kakršne ni daleč naokoli in ki jo vse premalo poznamo. Priložnost za boljše poznavanje je tudi razstava, ki so jo odprli na sedežu skupnosti Italijanov. Več v prispevku Neve Zajc.
Tokrat boste v oddaji Točka dialoga spoznali docentko za jezikoslovje na Univerzi na Primorskem Irino Makarovo Tominec, »slovenistko iz Moskve«. Pri svojem delu, ki mu je povsem predana, pogosto orje ledino. Med drugim je avtorica prvega priročnika v Sloveniji »Ruščina v turizmu«, ki je pred izdajo. Primorska ji je nadvse všeč. Kot pravi, je pri nas življenjski tempo bolj umirjen kot v Moskvi. Prednost pri tem je, da imaš na voljo več prostega časa. Povezava slovenskega, slovanskega in italijanskega sveta na Primorskem pa je zanjo nekaj unikatnega in prekrasnega.
Ob slovenski obali je bilo v minulih dneh zelo pestro. Številne službe in prostovoljci so bili na terenu zaradi plavajočih smeti, ki so preplavile obalni pas med Koprom in Strunjanom. Med najbolj dejavnimi prostovoljci je bil prav gotovo Miha Vivoda, član iniciative Naredi nekaj za naravo (NNN), ki je že leta izredno aktiven pri čiščenju obale in morja. »Osebno sem kot bivši veslač na ta del obale še posebej navezan,” pravi Vivoda, ki s svojim supom pomaga ohranjati čisto okolje. Mi smo ga ujeli med čiščenjem obale v Strunjanu, kamor je v minulih dneh naplavilo večje količine smeti.
V oddaji Točki dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Tokrat boste spoznali Rongqianga Jija (beri: Rongčanga Džija), priseljenca iz Kitajske in danes uspešnega poslovneža v Sloveniji. Njegova kitajska restavracija Chang v Šalari pri Kopru slovi daleč naokoli. Ob tem pa sam uživa tudi v lokalnih jedeh. V Kopru se počuti doma. In sprejet. Kot pravi, ni pomembno, ali si Slovenec ali Kitajec, ni pomembno, kakšno kožo imaš. Pomembno je, da si do drugih spoštljiv
V oddaji Točki dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Wusiana Klobasa. Vedno dobrovoljno in nasmejano Indonezijko je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Zaposlena je kot čistilka v domu upokojencev v Izoli, vendar v prvi vrsti vedno poskrbi za dobro počutje prebivalcev doma. Rada ima vse, kar dela, pravi. Tudi kuha zelo dobro. Je prava mojstrica jedi s čilijem. Več pa boste izvedeli v Točki dialoga.
Že mesec dni traja akcija Otrokom sveta. Humanitarno akcijo, ki se bo zaključila 4. maja, sta v sodelovanju z društvom UP-ornik, zasnovala David Zorko in Jure Poglajen, člana ustanove Državljani sveta. Kakšen je cilj akcije, kaj vse potrebujejo in kako uspešni so, nam je povedal Jure Poglajen.
Neveljaven email naslov