Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
374 epizod
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Po dveh mandatih na čelu občine, ima aktualni župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki se kot kandidat Socialnih demokratov vnovič poteguje za ta položaj, tri izzivalce. Ivan Simčič je kandidat Liste Marjana Šarca, Roberta Širclja za župana predlaga stranka SDS, Aleš Zidar pa je kandidat skupine volivcev in Liste Aleša Zidarja. Predstavitev je pripravila Barbara Kampos.
V ankaranski občini se za mesto župana potegujejo trije kandidati. Pred štirimi leti je župan Gregor Strmčnik z veliko večino premagal tekmeca. Zdaj so pred Ankarančani druge volitve v samostojni občini in aktualni župan ima dva izzivalca. To sta Ivan Kljun, ki ga predlagata Jadran Pišot in skupina volivcev Združeni za Ankaran, ter Zoran Pavič iz stranke Slovenija za vedno. Vesna Potočar Godnič.
Čeprav se je pred časom neuradno govorilo, da bo na Bovškem več kandidatov za županski stolček, sta se naposled za to odločila le aktualni župan Valter Mlekuž in nekdanji Siniša Germovšek, ki županoval od leta 1998 do 2002 ter pol mandata od leta 2012 do 2014, ko je zaradi nezdružljivosti funkcij mandat prenehal Danijelu Krivcu. Prispevek Mariše Bizjak.
V občini Hrpelje-Kozina se za župansko funkcijo potegujeta le dva kandidata, zdajšnja županja Saša Likavec Svetelšek in svetnik Robert Grk. V primerjavi z volitvami pred štirimi leti, ko je bilo kandidatov kar sedem, je letos vnema med strankami in listami skromnejša. Likavec-Svetelškova je tudi nosilka svetniške liste, medtem ko Grk ne kandidira za svetniško funkcijo. Predstavitev kandidatov je pripravila Irena Cunja.
V občini Kanal ob Soči se - podobno kot pred štirimi leti - tudi tokrat potegujejo za župansko mesto trije kandidati. Zdajšnjemu županu bosta poskušala še četrti zaporedni mandat preprečiti predstavnica nežnejšega spola in predstavnik lokalnega civilno družbenega gibanja. To se bo ob političnih strankah kot edina lista potegovalo tudi za mesto v 17-članskem občinskem svetu. Več Valter Pregelj.
Radio Koper je 29. oktobra 2018 v dvorani novogoriškega obrtnega doma pripravil javno soočenje kandidatov, ki se bodo18. novembra potegovali za mesto župana oziroma županje mestne občine. V oddaji bomo slišali, ali se mesto vrtnic razvija v pravo smer ali je čas za spremembe, in katere bodo prednostne naloge župana ali županje mestne občine po volitvah. Soočenje v Obrtnem domu je vodila Nataša Uršič.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski na mesec prejme okoli 150 pritožb. Pretežno se te nanašajo na delo televizijskih kolegov v informativnem programu. Zakaj? Kaj najbolj moti naše poslušalce in gledalce, kako varuhinja ukrepa ob posameznih pritožbah in kolikšna je njena dejanska moč, je Ilinka Todorovski povedala v pogovoru z Barbaro Kampos.
Zbornica zdravstvene nege je izračunala, da bi morali za zagotavljanje minimalnih standardov v vseh slovenskih bolnišnicah takoj zaposliti 1500 diplomiranih sester in približno 640 zdravstvenih tehnikov. Tudi Splošna bolnišnica Izola in Bolnišnica Sežana čutita pomanjkanje. Pretok tega kadra je izjemno velik, številni odhajajo v nove programe - največkrat v referenčne ambulante, v zadnjih letih pa jih je del zajelo tudi odpiranje urgentnih centrov. Razpisi so stalno odprti in le deloma uspešni. Bolnišnice se določajo za različne ukrepe, a ne v Izoli ne v Sežani izvedba programa do zdaj ni bila pod vprašajem. Pozanimala se je Mateja Brežan.
Tako kot drugod po Sloveniji tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 20 zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo. Podrobneje Zdenka Tomulič.
V Piranu so v soboto sredi dneva domačinke na ulici našle mlado kačo neobičajnega videza. Najditeljice so jo uspele zapreti v škatlo, nato pa so poklicale društvo Kačofon, kjer se je oglasil Griša Planinc: "Ko sem dobil fotografijo, sem takoj videl, da ne gre za domorodno vrsto, ampak za tujerodno strupenjačo. Zato sem najditeljice prosil, da škatlo, v katero so ujeli kačo, zelo dobro zaprejo in poskrbijo, da kača nikakor ne bi zbežala iz nje. Malo sem preveril po internetu in hitro prišel do zaključka, da bi lahko šlo za rdečo pljuvajočo kobro (Naja Pallida), kar so mi potrdili tudi ljudje, ki se bolje spoznajo na te stvari. Zanimivo je to, da se kača brani tako, da pljuva strup in če zaide ta strup v oči, lahko človek oslepi." Planinc je kasneje kačo prevzel, dogodek pa obravnavajo tudi policisti. Preiskujejo ga kot kršitev Zakona o zaščiti živali, in sicer kot nezavarovanje nevarne živali.
Trg Brolo v središču koprskega mestnega jedra so zasedli gradbeni stroji. Po naročilu občine bodo prenovili cestišče in površine za pešce, ki so bili predvsem ob drevoredu poškodovani. A je to povzročilo precej kaosa in slabe volje. Stanovalci in lastniki poslovnih prostor namreč o začetku del niso bili obveščeni. Gradbišče ni označeno, promet je urejen provizorično, kar povzroča nemalo težav, saj gre za trg ob upravni enoti, knjižnici, šolah, stolni cerkvi. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Borurom Škabarjem, ki živi na trgu in ki je bil pred leti pobudnik peticije za ureditev Trga Brolo. Do kdaj bodo dela potekala in kaj je z dolgoročno ureditvijo trga, smo vprašali tudi občino, odgovora nismo prejeli.
Ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek nismo dali 100 dni, intervju smo z njo posneli na njen deseti dan ministrovanja. Zakaj podjetje 2TDK ni naredilo primopredaje projekta drugi tir, zakaj ni sprejet investicijski načrt gradnje in kdaj bo objavljen razpis za izvajalce gradnje. To so aktualne teme, o katerih sta se z njo pogovarjali novinarka Primorskih novic Katja Gleščič in Tjaša Škamperle.
V digitalnem registru divjih odlagališč v Sloveniji je trenutno registriranih več kot 10 tisoč divjih odlagališč. Stanje je sicer nekoliko boljše kot v letu 2010, poudarjajo ekologi. Takrat je namreč potekala prva vseslovenska čistilna akcija in so prostovoljci veliko teh protizakonitih odlagališč očistili. Tako je bilo tudi letos, ko je potekala zadnja velika akcija Očistimo Slovenijo. Namen akcije je bil tokrat predvsem ozaveščevalen. Iz družbe, ki proizvaja še vedno ogromne količine odpadkov, se bomo namreč morali razviti v tako imenovano družbo brez odpadkov. Več o tej pereči temi, pa tudi o stanju divjih odlagališč na Primorskem, pa lahko slišite v oddaji.
Marko Bandelli je po petkovi primopredaji danes konkretno zagrizel v delo Ministra brez listnice. Voditi je začel Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Čaka ga veliko dela. Kot je dejal, bo njegova glavna naloga maksimalno, torej 100 odstotno koriščenje razpoložljivih sredstev programskega obdobja 2014-2020, takoj za tem pa priprava na finančno perspektivo po letu 2020. Z bivšim komenskim župana se je o delu pogovarjala Tjaša Škamperle.
Izola bo od 8. do 29. septembra prizorišče izjemne umetniške zgodbe - potujočega festivala Svetlobna gverila z naslovom RE:Akcija. Središče mesta bo obogatilo 15 svetlobnih postavitev slovenskih in tujih umetnikov, spremenilo se bo v domišljijski prostor, poln vizualnih pripovedi. Ob starejših delih, ki so bila ustvarjena že za prejšnje izvedbe festivala v Ljubljani, bodo v Izoli razstavili tudi nekaj novih produkcij. Svetlobna gverila je tudi spodbujevalnik ustvarjalnosti med obiskovalci, že pred začetkom festivala so bile 3 brezplačne delavnice za mladostnike in tudi ta dela bodo razstavljena. O festivalu se je Nataša Benčič pogovarjala s Katerino Mirovič iz zavoda Forum za umetniško in kulturno produkcijo iz Ljubljane, tudi kuratorko festivala, in Luco Stančič Kodarin iz Turističnega združenja v Izoli, ki je soproducent dogajanja. Najprej pa o projektu govori Marko Vivoda - sokurator, eden od razstavljalcev iz skupine umetnikov z imenom »Stran 22« in pobudnik prihoda Svetlobne gverile v Izolo:
Carinski pomol v Izoli bo 7. septembra prvič prizorišče koncerta. Na odru bo nastopilo več kot 40 glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev več generacij, ki se bodo povezali v skupno dobrodelno zgodbo. Osrednjo vlogo bo imel Pihalni orkester Izola, ki v tem mestu neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Da gre za izjemno in spoštovanja vredno tradicijo, ni treba posebej pojasnjevati. Bistveno je, da jo prepoznavajo mnogi, ki bodo ob orkestru in z njim ustvarili večer, na katerem bodo s prostovoljnimi prispevki zbirali sredstva za nakup novih instrumentov, paradnih tolkal. Zadnjih 10 let orkester vodi Mirko Orlač. Z njim se je o dobrodelnem glasbenem večeru na carinskem pomolu pogovarjala Mateja Brežan.
Na nekaterih šolah bodo z novim šolskim letom poskusili uvajanje celovite ponudbe šole. Gre za projekt Zavoda za šolstvo, ki stremi k posodabljanju koncepta t.i. podaljšanega bivanja in šolam ponuja, da v poskusnem obdobju dorečejo načine in metode povezovanja osnovnega in razširjenega programa. Med 20 šolami v Sloveniji, ki bodo v poskusu uvedle tudi angleški jezik v prvem razredu ter dva tuja jezika v sedmem, je osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuša iz Renč. Z ravnateljem, Bogomirjem Furlanom, se je o novostih pogovarjala Zdenka Tomulič.
Zgodba s kubanskimi plesalci se je po več dneh trepetanja vendarle srečno razpletla. Potne liste jim je sinoči na zaključku 49. Festivala src v Čenti predal bovški župan Valter Mlekuž. Na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini jih je prevzel, potem ko je sodišče ugodilo zahtevam za sodno varstvo zoper plačilne naloge in visoke globe spremenilo v opomine. Na zaključku šestdnevnega festivala v Čenti, na katerem je nastopilo kakšnih 250 plesalcev iz sedmih držav, je bila tudi Mariša Bizjak.
Zgodba s kubanskimi plesalci se je po več dneh trepetanja vendarle srečno razpletla. Potne liste jim je sinoči na zaključku 49. Festivala src v Čenti predal bovški župan Valter Mlekuž. Na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini jih je prevzel, potem ko je sodišče ugodilo zahtevam za sodno varstvo zoper plačilne naloge in visoke globe spremenilo v opomine. Na zaključku šestdnevnega festivala v Čenti, na katerem je nastopilo kakšnih 250 plesalcev iz sedmih držav, je bila tudi Mariša Bizjak.
Policijska uprava Koper je ena najbolj obremenjenih v Sloveniji zaradi kaznivih dejanj tihotapstva ljudi. V letošnjem letu so obravnavali 77 dejanj organiziranja nezakonitih prehodov meje, zoper 42 osumljencev so podali kazensko ovadbo. 37 vodičev je v priporu in čaka na sojenje. Do sedaj so izsledili posamezne vodnike a tudi organizirane prevoznike, ki so bili členi v verigi na Balkanski poti. Tjaša Škamperle se je o načinu njihovega dela pogovarjala z Damjanom Apolloniem, ki vodi oddelek za organiziran kriminal na Policijski upravi Koper
Neveljaven email naslov