Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti.
In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Zgodi se okoli 1600-krat na leto, zgodi se vsak dan. Človek blizu nas pade kot pokošen, neha dihati, vsako minuto in sekundo odteka možnost, da ga povrnemo v življenje. Le hitro in odločno ukrepanje, s pravilnimi, krepkimi stiski rok lahko ustavi odhajajoče življenje.
Specialist urgentne medicine v ZD Maribor Gregor Prosen opozarja: “Kakršnakoli smiselna kvaliteta življenja, se pravi da se lahko nekdo vrne domov k svojim, delati in uživati življenje, ni možna, če nekdo ne začne oživljati v prvih sekundah, vsaj minuti. Nobena pomoč na tem svetu ne more povrniti zamujenih prvih minut. Tu lahko pomagamo le občani eden drugemu.”
Ko se zgodi na javnih mestih, so očividci prisotni v do 90 odstotkih primerov. Toda vsaj 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju.
V zadnjih letih je medicinska obravnava bolnika od prihoda reševalcev naprej dosegla velik napredek, stopnja preživetja po srčnem preživetju se je iz okoli 10 % povzpela na 15 % slovenskega povprečja, ponekod pa že presega 20 %.
Kljub temu pa po preživetju še močno zaostajamo za tistimi, ki so si preživetje po srčnem zastoju zadali kot pomembno prioriteto lastnega zdravstva: tam namreč očividci veliko bolje izkoristijo čas pred prihodom reševalcev.
“Če bi se vsi naučili kvalitetne masaže srca, bi nbila naša medicina zelo drugačna. V Sloveniji bi verjetno lahko preživelo stotine ljudi na leto, če bi očividci takoj začeli oživljati srce.”
Srčno žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti, zaradi katerih samo pri nas letno umre 7500 ljudi, kar je za vsaj 1500 oseb več kot jih zahtevajo vse vrste raka skupaj. Zgolj zaradi srčnega zastoja vsako leto izgubimo 1500-1600 prebivalcev, v Evropi pa 300.000-350.000, kar je več kot je prebivalcev Ljubljane in Kranja skupaj. Zato smo na pomen znanja temeljnih postopkov oživljanja v dveh nizih oddaj opozarjali že pred 8 leti.
Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Z radijskimi vsebinami, ki vas bodo spomnile tako na pomen teh znanj in veščin, ter uporabe avtomatskih defibrilatorjev, vas bomo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra spodbujali, da se pridružite kateremu od več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po vsej Sloveniji. Natančen seznam je že na spletni strani Vala 202.
Postopek, ki bi lahko rešil več sto življenj letno, če bi ob vseh ljudeh s srčnim zastojem vsakič bil nekdo, ki zna to zna, je sila enostaven: Najprej preverimo odzivnost. Če je oseba neodzivna, preverimo dihanje. Če oseba ne diha, potem upoštevamo, da je v srčnem zastoju. Takoj, ko je možno, pokličemo 112 in začnemo z oživljenjem: 30 močnih, vsaj 5-6 centimetrov globokih stiskov prsnega koša v ritmu 100-120 udarcev na minuto in nato 2 vpiha umetnega dihanja.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti.
In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Zgodi se okoli 1600-krat na leto, zgodi se vsak dan. Človek blizu nas pade kot pokošen, neha dihati, vsako minuto in sekundo odteka možnost, da ga povrnemo v življenje. Le hitro in odločno ukrepanje, s pravilnimi, krepkimi stiski rok lahko ustavi odhajajoče življenje.
Specialist urgentne medicine v ZD Maribor Gregor Prosen opozarja: “Kakršnakoli smiselna kvaliteta življenja, se pravi da se lahko nekdo vrne domov k svojim, delati in uživati življenje, ni možna, če nekdo ne začne oživljati v prvih sekundah, vsaj minuti. Nobena pomoč na tem svetu ne more povrniti zamujenih prvih minut. Tu lahko pomagamo le občani eden drugemu.”
Ko se zgodi na javnih mestih, so očividci prisotni v do 90 odstotkih primerov. Toda vsaj 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju.
V zadnjih letih je medicinska obravnava bolnika od prihoda reševalcev naprej dosegla velik napredek, stopnja preživetja po srčnem preživetju se je iz okoli 10 % povzpela na 15 % slovenskega povprečja, ponekod pa že presega 20 %.
Kljub temu pa po preživetju še močno zaostajamo za tistimi, ki so si preživetje po srčnem zastoju zadali kot pomembno prioriteto lastnega zdravstva: tam namreč očividci veliko bolje izkoristijo čas pred prihodom reševalcev.
“Če bi se vsi naučili kvalitetne masaže srca, bi nbila naša medicina zelo drugačna. V Sloveniji bi verjetno lahko preživelo stotine ljudi na leto, če bi očividci takoj začeli oživljati srce.”
Srčno žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti, zaradi katerih samo pri nas letno umre 7500 ljudi, kar je za vsaj 1500 oseb več kot jih zahtevajo vse vrste raka skupaj. Zgolj zaradi srčnega zastoja vsako leto izgubimo 1500-1600 prebivalcev, v Evropi pa 300.000-350.000, kar je več kot je prebivalcev Ljubljane in Kranja skupaj. Zato smo na pomen znanja temeljnih postopkov oživljanja v dveh nizih oddaj opozarjali že pred 8 leti.
Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Z radijskimi vsebinami, ki vas bodo spomnile tako na pomen teh znanj in veščin, ter uporabe avtomatskih defibrilatorjev, vas bomo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra spodbujali, da se pridružite kateremu od več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po vsej Sloveniji. Natančen seznam je že na spletni strani Vala 202.
Postopek, ki bi lahko rešil več sto življenj letno, če bi ob vseh ljudeh s srčnim zastojem vsakič bil nekdo, ki zna to zna, je sila enostaven: Najprej preverimo odzivnost. Če je oseba neodzivna, preverimo dihanje. Če oseba ne diha, potem upoštevamo, da je v srčnem zastoju. Takoj, ko je možno, pokličemo 112 in začnemo z oživljenjem: 30 močnih, vsaj 5-6 centimetrov globokih stiskov prsnega koša v ritmu 100-120 udarcev na minuto in nato 2 vpiha umetnega dihanja.
Krvni raki so le ena od vrste rakavih obolenj, na katere opozarjajo tudi posamezni t.i. mednarodni dnevi. Ta teden smo že obeležili svetovni dan limfoma, v ponedeljek bo tak dan še posebej opozarjal na kronično mieloično levkemijo KML, eno od vrst krvnega raka.
V teh dneh starši svojim otrokom polnijo urnike tudi z obšolskimi dejavnostmi in mnogi želijo mednje vključili tudi šport. Toda ponudbe splošne vadbe skorajda ni več, izbira je vse bolj specializirana, starši in trenerji pa vse bolj usmerjeni v čim prejšnjo dosego dobrih ali kar vrhunskih rezultatov. Prinaša zelo zgodnje odkrivanje športnih talentov prednosti in boljše možnosti za vrhunske rezultate? Kolikšna je verjetnost za poškodbe in kakšne pasti se še skrivajo v prezgodnji izbiri enega samega športa ter preveliki vnemi v doseganju vrhunskih rezultatov, opozarjamo v tokratni Ambulanti 202.
Svetovni splet je od sredine julija poln akcij polivanja z ledeno mrzlo vodo, ob čemer huda bolezen, ki ji je izziv namenjen, bolj ali manj ostaja uganka. Amiotrofična lateralna skleroza ali krajše ALS vpliva na usihanje mišic in povzroča hudo obliko hromosti, bolnikom pa po diagnozi v povprečju preostanejo le tri leta življenja.
Tokrat zgodba o neplodnosti – težavi, ki jo ima vsak šesti par, a o kateri spregovorijo redki. Zgodbo Katje in Jureta predstavljamo v tokratni Ambulanti 202.
Jan Šilec je študent, od malih nog je igral košarko, v minulih letih pa ga je zasvojilo zlasti petje v a capella skupinah. Svoje življenje, se rad pošali, zdaj deli na dve obdobji: PMK in PMK – pred možgansko kapjo in po možganski kapi. “Pozabim, dokler se ne vstanem iz postelje, ker se pač ne morem normalno vstati,« opisuje Jan, ki pred možgansko kapjo, ki ga je presenetila pri 24. letih, nikoli ni imel zdravstvenih težav: »Nikoli v življenju me ni bolela niti glava.”
Miha je bil vrhunski veslač, udeleženec treh olimpijskih iger, ko je nenadoma moral končati svojo športno pot, saj je zaradi intenzivnih treningov srčna mišica imela povsem bolezensko sliko. Miha Pirih zato po svoji izkušnji s kardiomiopatijo opozarja, da vrhunski šport včasih zahteva res visok davek.
Vrsto let, ko so ga boleli sklepi, predvsem pa hrbtenica, danes 21-letni Aljaž, ni vedel, da je pravzaprav revma tista, ki mu povzroča vse hujše težave.
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
“Moja babica je drugačna” je drobna slikanica, ki sta jo skupaj ustvarili babica Slavica Jaušovec in njena takrat šestletna vnukinja Lena. Napisana je tudi zato, da bi Lena in njeni vrstniki lažje razumela babičino bolezen – multiplo sklerozo.
Kako se spopasti z diagnozo rak, kakšna čustva so prisotna ob premagovanju takšne bolezni in kako se spremeni življenje po ozdravitvi, nam bo zaupal 27-letni absolvent arhitekture Staš Mitrovič, ki je pred dvema letoma premagal raka na debelem črevesu
Mariborčanka Marija Požlep že 20 let živi z bipolarno motnjo. Življenje, zaznamovano z boleznijo je polno vzponov in padcev, pa tudi strahu, nerazumevanja bolezni in stigme, ki jo posledice take bolezni prinašajo. Tudi zato, da bi ljudje to bolezen bolje razumeli in lažje sprejemali, bo o njej spregovorila v Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Medtem ko nas zdajle berete oziroma poslušate, razumete in zraven počnete še kaj čisto tretjega, vaši možgani delujejo s polno paro. Aktivni so tudi tedaj, kadar mislite, da ne mislite na nič. Ta nenavadni organ, ki je v zgodovini dolgo veljal za tabu, je še danes velika uganka. Gradi ga približno 100 milijard živčnih celic, med njimi pa je nepredstavljivo veliko povezav.S čim vse presenečajo možgani, kaj bi možgani morali vedeti o možganih in s kakšnimi projekti se trenutno ukvarjajo nekateri vrhunski nevroznanstveniki, raziskujemo v tokratni Ambulanti 202.
Skrbno načrtovanje dopusta, krajših ali daljših potovanj, lahko prepreči marsikatero zdravstveno nevšečnost. Na katere težave moramo biti pripravljeni, kako lahko preprečimo tveganja za okužbe, kaj je nepogrešljivo v potovalni lekarni, kakšni so preventivni zdravstveni ukrepi.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Bigoreksija, ena izmed novejših vrst motenj hranjenja, kjer posamezniki pretiravajo s športom in načinom prehrane do te mere, da navkljub na videz zdravemu življenju sebi lahko povzročijo ogromno škodo.
Odstranjevanje tetovaž postaja ponekod po svetu že donosnejši posel kot samo tetoviranje. Čeprav je uspešnost odstranjevanja odvisna od številnih dejavnikov, so tudi najbolj uspešne in preizkušene metode pomankljive.
Je elektronska cigareta res veliko manj škodljiva od tobačnega izvirnika, ali pa je le ena od še vedno škodljivih vzporednic kadilski razvadi?
“Izkušnje, ki jih imam v kliniki, kažejo, da praktično ni človeka brez plombe oziroma zalivke,” ocenjuje Sebastijan Perko, zobozdravnik, ki je na Institutu Jožefa Stefana doktoriral iz materialov, natančneje iz keramike. Ko ga povprašamo o povprečnem številu zalivk na osebo, se ustavi pri štirih, petih, a to je le subjektivna ocena, doda, pridobljena na približno 1000 pacientih.
Neveljaven email naslov