Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti.
In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Zgodi se okoli 1600-krat na leto, zgodi se vsak dan. Človek blizu nas pade kot pokošen, neha dihati, vsako minuto in sekundo odteka možnost, da ga povrnemo v življenje. Le hitro in odločno ukrepanje, s pravilnimi, krepkimi stiski rok lahko ustavi odhajajoče življenje.
Specialist urgentne medicine v ZD Maribor Gregor Prosen opozarja: “Kakršnakoli smiselna kvaliteta življenja, se pravi da se lahko nekdo vrne domov k svojim, delati in uživati življenje, ni možna, če nekdo ne začne oživljati v prvih sekundah, vsaj minuti. Nobena pomoč na tem svetu ne more povrniti zamujenih prvih minut. Tu lahko pomagamo le občani eden drugemu.”
Ko se zgodi na javnih mestih, so očividci prisotni v do 90 odstotkih primerov. Toda vsaj 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju.
V zadnjih letih je medicinska obravnava bolnika od prihoda reševalcev naprej dosegla velik napredek, stopnja preživetja po srčnem preživetju se je iz okoli 10 % povzpela na 15 % slovenskega povprečja, ponekod pa že presega 20 %.
Kljub temu pa po preživetju še močno zaostajamo za tistimi, ki so si preživetje po srčnem zastoju zadali kot pomembno prioriteto lastnega zdravstva: tam namreč očividci veliko bolje izkoristijo čas pred prihodom reševalcev.
“Če bi se vsi naučili kvalitetne masaže srca, bi nbila naša medicina zelo drugačna. V Sloveniji bi verjetno lahko preživelo stotine ljudi na leto, če bi očividci takoj začeli oživljati srce.”
Srčno žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti, zaradi katerih samo pri nas letno umre 7500 ljudi, kar je za vsaj 1500 oseb več kot jih zahtevajo vse vrste raka skupaj. Zgolj zaradi srčnega zastoja vsako leto izgubimo 1500-1600 prebivalcev, v Evropi pa 300.000-350.000, kar je več kot je prebivalcev Ljubljane in Kranja skupaj. Zato smo na pomen znanja temeljnih postopkov oživljanja v dveh nizih oddaj opozarjali že pred 8 leti.
Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Z radijskimi vsebinami, ki vas bodo spomnile tako na pomen teh znanj in veščin, ter uporabe avtomatskih defibrilatorjev, vas bomo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra spodbujali, da se pridružite kateremu od več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po vsej Sloveniji. Natančen seznam je že na spletni strani Vala 202.
Postopek, ki bi lahko rešil več sto življenj letno, če bi ob vseh ljudeh s srčnim zastojem vsakič bil nekdo, ki zna to zna, je sila enostaven: Najprej preverimo odzivnost. Če je oseba neodzivna, preverimo dihanje. Če oseba ne diha, potem upoštevamo, da je v srčnem zastoju. Takoj, ko je možno, pokličemo 112 in začnemo z oživljenjem: 30 močnih, vsaj 5-6 centimetrov globokih stiskov prsnega koša v ritmu 100-120 udarcev na minuto in nato 2 vpiha umetnega dihanja.
428 epizod
Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.
Pred osmimi leti, ob 35 letnici Vala 202, smo pripravili dve seriji radijskih oddaj s številnimi informacijami, napotki in zgodbami o tem, kako pomembno je poznavanje temeljnih postopkov oživljanja in uporabe avtomatskih defibrilatorjev. Hkrati je po Sloveniji potekalo več kot 100 brezplačnih tečajev učenja teh preprostih veščin, ki lahko odločajo o življenju ali smrti.
In zagotovo vemo, da so (vsaj) dvakrat so presodile v korist življenja. Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Zgodi se okoli 1600-krat na leto, zgodi se vsak dan. Človek blizu nas pade kot pokošen, neha dihati, vsako minuto in sekundo odteka možnost, da ga povrnemo v življenje. Le hitro in odločno ukrepanje, s pravilnimi, krepkimi stiski rok lahko ustavi odhajajoče življenje.
Specialist urgentne medicine v ZD Maribor Gregor Prosen opozarja: “Kakršnakoli smiselna kvaliteta življenja, se pravi da se lahko nekdo vrne domov k svojim, delati in uživati življenje, ni možna, če nekdo ne začne oživljati v prvih sekundah, vsaj minuti. Nobena pomoč na tem svetu ne more povrniti zamujenih prvih minut. Tu lahko pomagamo le občani eden drugemu.”
Ko se zgodi na javnih mestih, so očividci prisotni v do 90 odstotkih primerov. Toda vsaj 70 odstotkov srčnih zastojev se zgodi v domačem okolju.
V zadnjih letih je medicinska obravnava bolnika od prihoda reševalcev naprej dosegla velik napredek, stopnja preživetja po srčnem preživetju se je iz okoli 10 % povzpela na 15 % slovenskega povprečja, ponekod pa že presega 20 %.
Kljub temu pa po preživetju še močno zaostajamo za tistimi, ki so si preživetje po srčnem zastoju zadali kot pomembno prioriteto lastnega zdravstva: tam namreč očividci veliko bolje izkoristijo čas pred prihodom reševalcev.
“Če bi se vsi naučili kvalitetne masaže srca, bi nbila naša medicina zelo drugačna. V Sloveniji bi verjetno lahko preživelo stotine ljudi na leto, če bi očividci takoj začeli oživljati srce.”
Srčno žilne bolezni so še vedno vodilni vzrok smrti, zaradi katerih samo pri nas letno umre 7500 ljudi, kar je za vsaj 1500 oseb več kot jih zahtevajo vse vrste raka skupaj. Zgolj zaradi srčnega zastoja vsako leto izgubimo 1500-1600 prebivalcev, v Evropi pa 300.000-350.000, kar je več kot je prebivalcev Ljubljane in Kranja skupaj. Zato smo na pomen znanja temeljnih postopkov oživljanja v dveh nizih oddaj opozarjali že pred 8 leti.
Tudi zato smo se ob letošnjem Evropskem dnevu oživljanja odločili, da skupaj s partnerji, Rdečim križem Slovenije in Slovenskim reanimacijskim svetom znova povabimo: naučite se rešiti življenje.
Z radijskimi vsebinami, ki vas bodo spomnile tako na pomen teh znanj in veščin, ter uporabe avtomatskih defibrilatorjev, vas bomo iz dneva v dan, vse do 24. oktobra spodbujali, da se pridružite kateremu od več kot 90 brezplačnih tečajev oživljanja po vsej Sloveniji. Natančen seznam je že na spletni strani Vala 202.
Postopek, ki bi lahko rešil več sto življenj letno, če bi ob vseh ljudeh s srčnim zastojem vsakič bil nekdo, ki zna to zna, je sila enostaven: Najprej preverimo odzivnost. Če je oseba neodzivna, preverimo dihanje. Če oseba ne diha, potem upoštevamo, da je v srčnem zastoju. Takoj, ko je možno, pokličemo 112 in začnemo z oživljenjem: 30 močnih, vsaj 5-6 centimetrov globokih stiskov prsnega koša v ritmu 100-120 udarcev na minuto in nato 2 vpiha umetnega dihanja.
Na zdravljenje po hudi poškodbi zaradi skoka v vodo na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča največkrat sprejmejo fante, stare od 14 do 24 let. Med njimi se je pred dvema letoma znašel tudi takrat še ne polnoletni dijak piranske gimnazije, Nick Špoljar.
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je zaradi raka dojke leta 2011 umrlo približno 450 000 žensk po svetu. Odstotek žensk, ki po zdravljenju uspešno okrevajo, se sicer iz leta v leto v povečuje, še vedno pa veliko težavo predstavlja kemoterapija, ki lahko z negativnimi stranskimi posledicami poslabša zdravje pacientk. Kdaj je kemoterapija po operativnem posegu nujna in kdaj ne, danes že lahko ugotavljajo s pomočjo posebnih genetskih testov, s katerimi so po svetu svetovali že več deset tisoč ženskam in marsikateri tako prihranili kemoterapijo.
Prepričanje, da je izgubljanje las in strah pred plešavostjo le moška domena, je zmotno. Več kot 40 odstotkov tistih, ki jih pesti izgubljanje las, je namreč žensk. In če je plešavost za moške družbeno bolj sprejemljiva, lahko ženske precej bolj zaznamuje, nekatere izgubo las enačijo celo z izgubo roke ali noge. Kako ravnati, ko opazimo, da nam očitneje izpadajo lasje, kakšno vlogo igrajo pri ženskah hormoni in ali sploh obstaja učinkovita metoda, kako pridobiti nazaj izgubljene lase, raziskujemo v Ambulanti 202.
Koprivnica ali urtikarija je pogosta bolezen, prizadene okoli 25 odstotkov ljudi. Kronična oblika je redkejša, traja dlje kot šest tednov in pogosto zelo slabo vpliva na kakovost življenja bolnika. Rdeče in otekle lise, podobne spremembam, ki nastanejo, ko nas opeče kopriva, je še posebej v poletnih dneh težko prikriti, spremljata pa jih srbenje ali neprijeten pekoč občutek.
O večopravilnosti poslušamo skoraj vsak dan. Vsi smo preobremenjeni in to se lahko s časom pokaže v kakovosti opravljenih nalog in – kar je še pomembneje – v kakovosti našega življenja. Številne nedavne znanstvene študije kažejo na to, da je večopravilnost škodljiva. Medtem ko hkrati opravljamo več nalog, naj bi se zmanjševali naša pozornost in učinkovitost, po nekaterih virih naj bi se ob opravljanju več stvari hkrati znižal inteligenčni kvocient, večopravilnost pa naj bi celo škodila našim možganom. Koliko je resnice v tem in ali lahko večopravilnost škodi našim možganom? Dr. Simon Brezovar, psiholog na Nevrološki kliniki v Ljubljani, dr. Paul Jimenez, psiholog, profesor na graški univerzi v Avstriji.
Predstavljajte si delec, ki je več kot 50.000-krat manjši od debeline našega lasu. V primerjavi s teniško žogico je tako majhen, kot je teniška žogica majhna v razmerju do Zemlje. Nanodelci niso iznajdba sodobnega sveta, je pa nova njihova povečana koncentracija v okolju.
Strah pred zobozdravnikom poznajo prav vse generacije, pogosto ga starši nehote pomagajo ustvarjati pri otrocih in se ga ne znajo znebiti tudi v odrasli dobi, čeprav vedo, da je zdravje v ustni votlini še kako pomembno za zdravje celotnega telesa.
Možganska kap se je v svetu zavihtela na drugo mesto med vzroki za umrljivost, postaja tudi vodilni vzrok telesne in kognitivne oviranosti. Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje bi lahko v Sloveniji zmanjšali umrljivost zaradi možganske kapi vsaj za tretjino, če bi karseda hitro ukrepali. Prav zato so v državi zagnali projekt Telekap.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Kam in kako z ostanki živil, ki ste jih odstranili iz tovarniškega pakiranja oziroma embalaže? In zakaj ni primerno zavijati ribe v alu-folijo? Preverjamo v tokratni ambulanti 202.
Mikrosporija ali ‘mačja bolezen’, ki se intenzivneje širi prav v spomladanskih mesecih, je sicer ne zelo nevarna, a trdovratna glivična okužba, ki se je je res težko znebiti. Ker pri majhnih otrocih lahko zahteva tudi bolnišnično zdravljenje, predvsem pa nekajtedensko izolacijo od drugih otrok, je naporna za vso družino.
Stres je pri šolarjih in dijakih prav tako prisoten kot v odrasli populaciji. A ga zaradi vse večje želje, da bi bili otroci kar se da uspešni, pogosto ne prepoznamo pravočasno, ali pa ga s prevelikimi pričakovanji le povečujemo. Kako lahko otrokom pomagamo iz njegovega primeža sta v Ambulanti 202 svetovali dr. Helena Jeriček Klanšček in mag. Maja Bajt z NIJZ.
Že Hipokrat je opisal uporabo sončne svetlobe za zdravljenje različnih tegob. Z razvojem tehnologije jo leta 2015, v mednarodnem letu svetlobe, uporabljamo za učinkovito, neinvazivno in cenovno ugodno podporno ali samostojno terapijo na različnih področjih medicine.
Nacionalni inštitut za javno zdravje je skupaj z Inštitutom Andrej Marušič Univerze na Primorskem, Slovenskim združenjem za preprečevanje samomora in Nacionalnim združenjem za kakovost življenja Ozara Slovenija začel projekt »Pomoč ljudem, znanje strokovnjakom«, krajše MOČ.
Čeprav se pojavlja pri skoraj desetini žensk v rodnem obdobju in je v tem obdobju pogostejša od raka dojka ali sladkorne bolezni, je ta kronična bolezen, pri kateri se tkivo, podobno maternični sluznici, širi po trebušni votlini in drugih organih, neznanka tudi za mnoge ginekologe. Zato so na ljubljanski ginekološki kliniki ustanovili Dnevni center za endometriozo, v kateri bodo lahko bolezen obravnavali interdisciplinarno, skupaj z urologi in kirurgi.
Rojstvo otroka s posebnimi potrebami, sploh takimi, ki so opazne že v trenutku rojstva kot je to Downov sindrom, so za starše in njihove bližnje praviloma velik šok. Za zdravstveno podporo otroku je dobro poskrbljeno, s celotno družino, ki se ji življenje popolnoma spremeni, pa se ne ukvarja nihče.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Vsaka medicinska obravnava bolnika izpostavi ne le delovanju aktivnih ukrepov zdravljenja, temveč tudi psihosocialnemu kontekstu, ki lahko vpliva na izid obravnave. Ni vse torej le v tem, da bolnik prejme določeno učinkovino, temveč da se zaveda, da jo je prejel. Vplivu tega konteksta pravimo učinek placeba, ki je lahko pri nekaterih motnjah ali boleznih, kot so na primer motnje čustvovanja ali bolečina, preverjeno velik.
Ali vse večje navdušenje nad brezglutensko, paleo in prehrano s čim manj ogljikovih hidratov tudi v praksi dokazuje, da je naša prehranska piramida, ki že desetletja temelji na žitaricah in škrobnih živilih, v resnici povsem napačna? Je izločitev glutenskih žit iz prehrane v resnici dobrodejna in telo razbremeni, ali mu na daljši rok povzroča škodo?
Vzroki za bolezen niso popolnoma jasni, pot do diagnoze je zaradi raznolike simptomatike pogosto dolgotrajna. Nenehna utrujenost, mišične bolečine, motnje spomina so le nekatere od številnih težav, ki pestijo bolnike. Najpogosteje prizadene ženske med 20. in 50. letom starosti.
Neveljaven email naslov