Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


Ambulanta 202

428 epizod


Prinaša aktualne informacije o zdravju, novosti v zdravstvu in spodbuja pravočasno prepoznavanje znakov obolenj, opozarja na premalo poznane bolezni.

Movember

19.11.2015

November je namenjen ozaveščanju o boleznih, ki prizadenejo predvsem moške. Četudi je rak prostate najpogostejši in najbolj smrten rak, zaradi njega letno umre kar 360 starejših moških, pa še zdaleč ni edini. V splošni moški populaciji predstavlja rak testisov 1 do 2 odstotka, v populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Med moškimi, starimi od 20 do 40 let, je najpogostejši rak testisov

Pred desetimi leti se je v Avstraliji začelo mednarodno gibanje, imenovano Movember. Gibanje ima približno pet milijonov članov, ki se na začetku novembra obrijejo in si potem ves mesec puščajo brke. Zbrali so že približno 500 milijonov evrov in z njimi izpeljali 800 projektov, med drugim znanstvene raziskave o boleznih moške populacije.

Med najpogostejšimi urološkimi težavami, ki prizadenejo moške, so rak, kamni na ledvicah, težavno uriniranje, motnje erekcije in težave s prostato.

Na sam vrh se uvršča rak prostate, ta je najpogostejši in tudi najbolj smrten. Zaradi njega v naši državi vsako leto zboli kar 1300 moških, umre jih 360, lahko bi celo rekli en na dan: “Preveč Slovencev umre za rakom prostate povsem po nepotrebnem, saj so poznani vsi načini in poti za odkrivanje tega obolenja v začetni fazi in še v fazah, ko ga je še mogoče zdraviti in ozdraviti,” razlaga Franc Hočevar, predsednik Društva uroloških bolnikov Slovenije.

Ta naj bi v večini primerov prizadel moške po 50. letu, saj prav takrat ti najbolj skrbijo za družino in veliko delajo, na zdravje pa pozabijo. Z aktivnim iskanjem pa ga vse pogosteje ugotovijo tudi pri mlajših moških, razlaga urolog UKC Ljubljana Borut Gubina.

Zdravljenje raka prostate je odvisno od stadija oziroma razširjenosti raka, od njegove histološke oblike pri biopsiji ter od starosti in splošnega stanja bolnika. Več kot polovico bolnikov torej operirajo, 13 odstotkov jih obsevajo, 35 odstotkov bolnikov pa se zdravi z zdravili.

Rak prostate operirajo na dva načina, s klasično in robotsko operacijo. Četudi sta z onkološkega vidika primerljivi, pa je pri klasični rehabilitacija bistveno krajša in lažja.

Rak prostate še zdaleč ni edini urološki rak, ki prizadene moške. Mednje spadajo še rak na sečnem mehurju, ledvicah in testisih. Zaradi raka na mehurju v Sloveniji na leto umre 180 ljudi, zaradi raka ledvic 150 ljudi. Prav toliko jih na leto zboli za rakom testisov, kljub dobremu zdravljenju pa jih umre šest na leto. Ta rak je pri 36 letih močno ponagajal tudi Miru: “Pod tušem sem začutil, da je modo bolj trdo. Takoj sem odšel k urologu. Prej o bolezni nisem vedel skoraj nič.”

“Rak testisov izjemno hitro raste, volumensko se lahko podvoji v mesecu dni. Zato je takoj treba obiskati osebnega zdravnika in urologa.” – asist. Simon Hawlina 

Miro se danes počuti odlično in nima posledic. Čim prej je rak odkrit in zdravljen, tem manj je verjetno, da bodo nastale te neželene posledice.

V splošni moški populaciji rak mod prizadene od 1 do 2 odstotka moških. V populaciji moških, starih od 20 do 40 let, pa je to najpogostejši rak.

Slovenija je po številu urologov na prebivalca na predzadnjem mestu v Uniji: imamo namreč malce več kot 50 urologov specialistov, za povprečje Unije pa bi jih po besedah urologa Jureta Bizjaka potrebovali vsaj še sto.

Četudi je prav november mesec, ki ozavešča o resnosti bolezni moške populacije, pa se je treba zavedati pomembnosti vsakomesečnega samopregledovanja. Kot je povedal Hočevar, v začetni fazi bolezni velikokrat nič ne boli, moški pa tako nima signala, da je kaj narobe. A je lahko.

In brki? Ti že nekaj časa niso le del movembrskega gibanja, temveč so tudi hispterska modna muha, ki se ženskam zdi privlačna, moški pa ji z veseljem sledijo vse leto. Moda z brki naj torej ne bo samo modna muha, ampak resna in redna skrb za moda.


21.09.2017

O hipohondriji se moramo pogovarjati!

Ambulanta 202 izjemoma o zdravih ljudeh, ki imajo bolezenski strah pred boleznijo. Doktorica psihologije Polona Fister opozarja, da se o hipohondriji, ki je lahko huda duševna motnja, moramo pogovarjati.


14.09.2017

Je lahko srčni spodbujevalnik tudi smrtonosno orožje?

Ameriška uprava za živila in zdravila je pred dnevi s tržišča odpoklicala skoraj pol milijona srčnih spodbujevalnikov, ker so se ti izkazali za preveč ranljive za morebitne hekerske vdore. Z nekaj znanja in ne prav drago opremo je namreč srčne spodbujevalnike mogoče reprogramirati tako, da z napačnim srčnim utripom človeka tudi ubije. Koliko slovenskih bolnikov uporablja prav odpoklicane srčne spodbujevalnike, kako bo ta nevarnost odpravljena in kateri so še medicinski vsadki, ki sicer rešujejo življenja, a bi zaradi ranljivosti na kibernetske vdore za bolnike lahko postali tudi usodni, pojasnimo v Ambulanti 202. Gosta: Prof. dr. Igor Zupan, vodja oddelka za elektrostimulacijo srca in elektrofiziologijo na Kliničnem oddelku za kardiologijo UKC Ljubljana; Milan Gabor, strokovnjak za informacijsko varnost in etični heker.


07.09.2017

Ambulanta pomoč pri preprečevanju samomora

Rekordno nizko število zabeleženih samomorov v lanskem letu pri nas kaže, da je s premišljenimi ukrepi mogoče preprečiti tudi tako tragične odločitve. In da k temu lahko pripomore prav vsak. Glavni cilj letošnjega Svetovnega dneva preprečevanja samomora je zato opozarjanje, da najhujše velikokrat lahko preprečijo že pogovor in iskreno zanimanje za težave sočloveka. Toda kako sploh pristopiti k ljudem s samomorilnimi mislimi in kako jim pomagati tudi pri iskanju strokovne pomoči, je pojasnila Mojca Vatovec, poslovna vodja Centra za psihološko svetovanje Posvet.


31.08.2017

Nekateri večkrat v življenju delajo vozniški izpit, jaz sem se pa večkrat naučil hoditi

Za Matejem Kolmaničem je dobrega četrt stoletja bolečin, številnih operacij, po katerih se je vsakič znova učil hoditi, in številnih rehabilitacij, a tudi navdušujoče preobrazbe, v času katere je skoraj prepolovil svojo težo in se od negibnosti v invalidskem vozičku premaknil do nizanja vzponov v visokogorju.


17.08.2017

Življenje z multiplo sklerozo

Sašo Golob iz Slovenske Bistrice je za multiplo sklerozo zbolel pred sedmimi leti. Napoved poteka njegove bolezni je bila zelo črnogleda; ali ji je zagon vzela sogovornikova volja ali kateri drugi dejavnik, ni mogoče trditi, dejstvo pa je, da ima multipla skleroza veliko različnih obrazov in da se bolniki na zdravljenje odzivajo različno. Vsekakor je bolezen v sogovornikovo življenje vnesla nove razsežnosti. Začel je pisati knjigo, odpovedal se ni niti glasbenemu udejstvovanju.


10.08.2017

Po srečanju z meduzo ni treba lulati nase

Kako reagirati, ko vas nekaj piči, ožge ali ugrizne, zakaj so alternative po navadi slaba odločitev in kdaj poiskati pomoč zdravnika?


27.07.2017

Izgorelost ima neštete simptome in jemlje velik davek

Nenehen stres, hitenje, večopravilnost, dokazovanje, da zmoremo vse in še več in tudi zahteve z vseh koncev, da je vse mogoče, če le dovolj garaš, vse več ljudi peljejo v hude stiske, mnoge tudi v izgorelost. Zato so se pri Zavodu Med.over.net, ki vrsto let ponuja brezplačne forume, na katerih svetujejo številni strokovnjaki, odločili, da bodo s posebno akcijo "Ustavi se" ljudi spodbuditi k razmisleku o pomenu ustvarjanja ravnotežja med hitrim tempom življenja in prostim časom. Na spletni strani ustavi.se lahko na njihov virtualni števec tako simbolično dodate minuto svojega časa in s tem podprete akcijo. Predvsem pa naj ta minuta ne ostane le simbolična, pač pa naj o povod za razmislek o tem, ali se res ne bi dalo drugače. Doslej je bilo za ta namen podarjenih že več kot 493.000 minut. Celotni akciji pa bo od danes naprej ritem dajala tudi neke vrste himna akcije z naslovom Dej se ustav, tekst je namreč prav za to akcijo spisal ambasador in podpornik akcije Nipke, glasbo in aranžma je dodal Damjan Jović.


20.07.2017

Kondom v torbo

Kljub številnim kampanjam in opozorilom zdravstvenih organizacij, število okuženih s spolno prenosljivimi okužbami nenehno raste. Dodatna težava je, da njihovi povzročitelji virusi postajajo odpornejši, zato je vse več okuženih tudi z nekdaj že premaganimi boleznimi kot sta sifilis in gonoreja.


06.07.2017

Sprejeti in razumeti ovirane

Katrin Modic je bolezen priklenila na invalidski voziček in ji popolnoma vzela vid. Je samostojna in prevzela je nadzor nad svojim življenjem


29.06.2017

Kako do zdravstvene nege in oskrbe na domu

Prebivalstvo pri nas, tako kot drugod, se vedno bolj stara. Želja vsakega starostnika je, da bi čim dlje lahko skrbel sam zase in da bi zanj, ko tega ne bi bil več zmožen, poskrbeli bližnji s pomočjo primerne podpore zdravstvenih in socialnih delavcev. Da mu ne bi bilo treba v dom, če to ne bi bilo nujno potrebno. Danes, žal, oskrba na domu ni enaka obsegu in storitvam, ki jih starostnik dobi v domu za starejše. Finančno breme svojcev, ki morajo plačati nastanitev v instituciji je tako večje, kot če bi zgolj doplačevali za del storitev na domu. Vsi starostniki nad 65 let, ki pomoč potrebujejo niso izenačeni in ne morejo uveljavljati vseh pravic. Občine so namreč tiste, ki sofinancirajo pomoč na domu. Občina Odranci financira storitev v celoti, uporabnik v Vodicah pa doplačuje za pomoč na domu oziroma oskrbo skoraj 9 evrov na uro.


22.06.2017

Težave s hrbtenico lahko preprečimo z zdravim načinom življenja

Operativni posegi so danes manj invazivni kot so bili nekoč, kar skrajšuje sam poseg, hospitalizacijo in rehabilitacijo


15.06.2017

Bi tudi pred sošolci v avli slekel gate?

"Bi tudi pred sošolci v avli slekel gate?" To je stavek, s katerim dolgoletna šolska psihologinja, strokovna sodelavka Familylab Slovenija, predvsem pa pristna zaupnica otrok v stiski Nina Babič otrokom in mladostnikom skuša ponazoriti, kaj pravzaprav počnejo, ko denimo pošiljajo svoje gole fotografije sošolcem, ker da tako najlažje dokažejo velikost svojega spolnega organa. Na tovrstno, na videz nedolžno komuniciranje otrok brez slabih namenov, predvsem pa brez premisleka o posledicah, ki poteka »le« na spletu, smo odrasli mnogo premalo pozorni, je prepričana. Če se namreč nevarnosti zasvojenosti z virtualnim svetom in načrtnih spletnih zlorab otrok (zadnja taka je bila spletna igra Modri kit) že precej zavedamo, pa se ran, ki jih otroci dobivajo v na videz nedolžnem komuniciranju z vrstniki, skorajda ne. Kako jim pomagati, ko gre v spletnih odnosih vse narobe?


08.06.2017

Že prek žličke ali dude lahko otroka okužimo z nevarno bakterijo

Število obolelih za enim najpogostejših in najtežje ozdravljivih rakov pri nas bi lahko drastično zmanjšali z zelo preprostim, a pravočasnim presejalnim testom, so prepričani strokovnjaki. Bakterijo, ki je odgovorna za skoraj 90 odstotkov primerov raka na želodcu, je namreč mogoče odkriti s preprostim krvnim testom oz. s testiranjem izdihanega zraka: če bi tak test opravljali že pri najstnikih, bi rešili več sto življenj letno.


01.06.2017

Dokler nisi soočen s tem, nisi pripravljen na diagnozo

31.maja zaznamujemo svetovni dan multiple skleroze, najpogostejše nevrološke bolezni med mladimi. Sašu Golobu iz Slovenske Bistrice so bolezen diagnosticirali pred sedmimi leti. Bolezen uspešno obvladuje s športnimi dejavnostmi.


25.05.2017

Infarkti, možganske kapi, pa tudi agresivnost otrok med posledicami nenehne izpostavljenosti prevelikemu hrupu

Ne le odločno in očitno preglasni zvoki iz zvočnikov ali strojev, ki poškodujejo slušne organe, tudi manj glasen tudi vsakodnevni hrup s cest, železnic in gradbišč lahko človekovemu telesu povzroča velike zdravstvene težave: od infarktov, možganskih kapi, hormonskih neravnovesij in psihičnih stisk, pa vse do težav v razvoju govora, poškodb sluha in razvoju agresivnosti pri otrocih.


18.05.2017

Samopregledovanje kožnih znamenj

Visoke temperature, krajše obleke, izpostavljanje soncu - na to pomislimo, ko se bližajo poletni meseci. In ker se kosi oblačil tanjšajo, je še posebej v tem obdobju nujna primerna zaščita kože. Največji organ našega telesa predstavlja 16 odstotkov naše teže, debel je približno 2 mm, varuje nas pred zunanjimi vplivi, a je tudi sam izpostavljen številnim tveganim dejavnikom. O preventivni negi kože in samopregledovanju kožnih znamenj bomo govorili z gostoma dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, Dermatološka klinika UKC Ljubljana, in dr. Andrewom Estevo, Univerza v Stanfordu.


11.05.2017

ADAM, iskalec najzgodnejših znakov za nastajajočo demenco v možganih

ADAM, iskalec najzgodnejših znakov za nastajajočo demenco v možganih. Demenca, ki zaradi števila bolnikov in zahtevne oskrbe postaja najdražja sodobna bolezen, se širi tudi k nam. Projekt ADAM https://projektadam.si/, ki bo do konca junija potekal na več koncih Slovenije, v njem pa bodo pri 450 starejših prebivalcih odkrivali morebitne prve bolezenske spremembe, bo prva večja študija, ki bo pomagala napovedati število obolelih v prihodnje. Gostje: Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Nevrološka klinika UKCLJ, Štefka Zlobec Lukić, društvo Spominčica, mag Manuel Kuran, podjetje BLCKB.\t


04.05.2017

Čiste roke rešujejo življenja!

Na človeških rokah živi več kot 4500 različnih vrst bakterij, samo zelo natančna higiena rok pa je lahko uspešna pri tem, da preprečimo prenos bolezni. Še posebej skrb vzbujajoče so okužbe, povezane z zdravstveno dejavnostjo. Zaradi neustrezne higiene rok med zdravstvenim osebjem se namreč letno po svetu okuži več milijonov bolnikov, samo v Evropi jih zaradi tega umre več deset tisoč. Kako lahko čiste roke rešujejo življenja in kakšen je najučinkovitejši model higiene rok?


27.04.2017

Darovanje krvotvornih matičnih celic

Pri najtežjih oblikah krvnih bolezni je presaditev krvotvornih matičnih celic pogosto edina pot do ozdravitve. Če je le mogoče, darovalce najprej iščejo v družini, a ne glede na število živih sorodnikov morajo donatorje pogosto iskati med popolnimi tujci. Ti se z oddanim vzorcem krvi - ali v zadnjem času zgolj sline - vpišejo v državne registre, ki so lahko tudi del svetovnega. Slovenski register letos praznuje 25. obletnico obstoja: za vpis v srednje velike registre bi se dosedanjim že vpisanim 17.000 potencialnim darovalcem moralo pridružiti vsaj še 3000 novih, kar bi pomenilo tudi več darovalcev znotraj domovine. Najprimernejši so mlajši, stari med 18 in 40 let, zato te še posebej nagovarja akcija Slovenskega združenja bolnikov z limfomom in levkemijo ter Zavoda RS za transfuzijsko medicino “Daj se na seznam“.


20.04.2017

Konferenca o ADHD

Oznako hiperaktivnosti dandanes dobiva vse več nemirnih otrok, ki se težko vklopijo v vrtčevska in šolska okolja ter nasploh s svojo aktivnostjo, pogosto pa tudi slabo koncentracijo, odstopajo od povprečja in od pričakovanj odraslih.


Stran 6 od 22
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov